Petek, 3. 4. 2020, 13.23
4 leta
Zaradi izbruha koronavirusa tudi množičen prehod na delo na daljavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
Pojav novega koronavirusa je vplival tudi na spremembe v organizaciji dela tako v gospodarstvu kot javni upravi. Mnoga podjetja in organizacije so morali preiti na delo na daljavo oziroma od doma, na kar pa vsa niso bila pripravljena. Strokovnjaki menijo, da nas bo kriza prisilila, da pri razvoju tega področja preskočimo nekaj stopnic.
Porast dela na daljavo med drugim dokazujejo podatki inšpektorata za delo. Kot so pojasnili, primerjava med leti sicer ni več smiselna, saj letos obvestila o delu na domu statistično spremljajo po delodajalcih in ne več po delavcih. "Kljub temu lahko povemo, da nam je na primer zgolj v letošnjem letu obvestila o delu na domu posredovalo okoli 2.530 delodajalcev. Za primerjavo: v celotnem lanskem letu smo bili obveščeni o delu na domu za 2.062 delavcev," so navedli za STA.
Delodajalec mora po njihovih pojasnilih tudi v primeru, ko delavec dela na daljavo, zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja. Pogoj za to je seznanjenost delodajalca z lokacijo opravljanja dela, brez katere ne more oceniti tveganja. "V primeru izrednih razmer, ko se pričakuje, da bo delodajalec kar najhitreje odredil drugo delo ali delo na domu, je sicer razumljivo, da mu pogosto ne bo uspelo izvesti vseh postopkov, s katerimi bi preveril ustreznost delovnega okolja na domu," so še pojasnili za STA.
Tehnične težave na kratek rok lažje rešljive kot pomanjkljiva usposobljenost
Po mnenju direktorja poslovnega razvoja družbe SRC Marka Šmida slovensko gospodarstvo in javna uprava v številnih primerih nista sposobna preiti na delo od doma v obsegu, ki ga zahtevajo trenutne razmere in omogoča tehnologija. Razlogov je več, med ključnimi pa so usposobljenost ljudi za tako delo, tehnična oprema in podpora, ki ju mora podjetje zagotoviti vsakemu zaposlenemu, ter vprašanje zagotavljanja varnosti, je dejal za STA.
Za delo na daljavo potrebujemo ustrezno zmogljivo telekomunikacijsko omrežje, ustrezno tehnologijo v podjetjih in ustrezno usposobljene ljudi. Tehnični vidiki so po Šmidovem mnenju lažji izziv, saj tudi v Sloveniji obstaja precej podjetij, ki drugim podjetjem rešijo tehnološki del naloge. "Večja težava se pojavi pri ljudeh, če niso dovolj usposobljeni za tako delo. Ne gre le za zaposlene na nižjih ravneh - glavne niti so v rokah tistih na vodstvenih položajih, ki morajo problematiko pravočasno prepoznati in nasloviti," je dejal.
"Najpomembnejši poudarek pri delu od doma je po mojem mnenju ta, da ga v omejenem obsegu nujno potrebuje praktično vsako podjetje, ki želi tudi v teh časih vsaj približno funkcionirati. A žal mnoga tega niso sposobna," je dejal.
Gospodarstvo bolj prilagodljivo kot javna uprava
Delu na daljavo se je gospodarstvo prilagodilo hitreje kot javna uprava, je za STA ocenila direktorica urada za razvoj digitalnih rešitev na ministrstvu za javno upravo Kristina Valenčič. "Delo od doma spodbujajo organizacije in podjetja, ki dajejo prednost rezultatom dela in točnosti, ne pa samemu procesu dela. Javna uprava deluje obratno - delovni čas je natančno določen, obvezna je prisotnost, nagrajuje se stalnost, rezultati dela imajo premajhno težo," je dejala.
Epidemija novega koronavirusa je po njenih besedah pokazala, koliko priložnosti še ima javna uprava, da postane fleksibilnejša ter resnični servis državljanom in podjetjem. "Slovenija ima odlično delujočo mrežo fizičnih točk - upravnih enot, centrov za socialno delo, geodetskih pisarn, finančnih uradov - ki so jih uporabniki navajeni in so z njimi tudi zadovoljni, zato se elektronskih storitev ne poslužujejo," je dejala.
Po mnenju predsednika upravnega odbora Slovenske digitalne koalicije in podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije Igorja Zorka se slovensko gospodarstvo novim razmeram prilagaja izredno hitro, opozoril pa je, da se bodo morala podjetja prilagoditi tudi novim spremembam zakonodaje in kriznim ukrepom države.
"Najhitreje so se prilagodila storitveno naravnana podjetja, kjer so zaposleni že prej občasno delali od doma. Tudi v proizvodnih podjetjih so razvojniki, podporne službe in vodstveni kadri začasno prešli na delo na daljavo," je dejal. V javni upravi bi po njegovih besedah lahko na delo od doma prešlo več zaposlenih, če bi imeli ustrezno opremo in prilagojene sisteme.
Stopnja digitaliziranosti storitev javne uprave, potrebnih za redne delovne procese, je za podjetja po Šmidovem mnenju precej višja kot za državljane. Država je namreč v preteklih letih precej postopkov za podjetja zakonodajno uredila tako, da je možen le elektronski način. S tem jih je "prisilila", da se usposobijo za tak način dela, je dejal, piše STA.
Slovenija konkurenčna drugim članicam EU
Slovenska podjetja so po sposobnosti zagotavljanja dela na daljavo po Zorkovem mnenju primerljiva s podjetji v drugih članicah EU. Statistika tega po njegovih besedah sicer ne kaže, saj zaradi majhnih razdalj, deleža majhnih podjetij in zakonskih omejitev potrebe po delu od doma doslej niso bile tako izrazite.
"Sektor financ in visokotehnološke industrije ter informacijsko-tehnološka podjetja so na primerljivi ravni, zaostajajo pa storitvene dejavnosti z nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega, kjer bi digitalizacija procesov prinesla pomembne izboljšave v produktivnosti zaposlenih in bi za končnega kupca pomenila hitrejšo pot do izdelka ali storitve," je dejal.
Na državni ravni Slovenija po podatkih Kazalnika digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), ki ga izračunava Evropska komisija, sicer na področju produktivnosti z uporabo naprednih tehnologij zaostaja za drugimi članicami EU. Se pa lahko denimo pohvali z nadpovprečno razvitostjo storitev eUprave.
Pomemben vidik dela na daljavo predstavlja tudi varnost. Protokole in standarde za varnost omrežij po Zorkovih pojasnilih v veliki meri zagotavljajo že operaterji. Podjetja imajo tudi virtualne zasebne mreže oziroma povsem ločena zasebna omrežja z zagotovljeno varnostjo. "To uporabljata tako gospodarstvo kot javna uprava, vendar pa delo s temi omrežji ni prilagojeno potrebam, kot so se pokazale zdaj," je opozoril.
Bo prihodnost dela še bolj digitalna?
Po množičnem prehodu na delo na daljavo mnogi menijo, da bodo podjetja prepoznala njegove prednosti, zato bodo tudi po normalizaciji razmer spremenila pristop do tega področja. Tudi Šmid meni, da bo kriza pustila dolgoročne posledice na tem področju: "Prihodnost bo še bolj digitalna, decentralizirana in brezstična. Nekateri se bodo le stežka vrnili na delo v pisarno."
Po Zorkovem mnenju nam bo koronavirusna kriza omogočila, da "razvojno preskočimo nekaj stopnic". "V nekaj tednih bomo uresničili to, za kar smo v strategijah razvoja digitalne družbe trudili leta in načrtovali za naslednje dolgoročno obdobje," je dodal.
Tudi Valenčičeva upa, da bo trenutna kriza spodbudila k izboljšanju pripravljenosti za delo na daljavo. "Prepoznati bi morali zlasti pomen razvoja celovitih elektronskih storitev. Vzpostaviti moramo ekosistem pametne države, ki bo omogočil pospešitev digitalne transformacije," je poudarila. Upa, da delo na daljavo tudi v javni upravi ne bo več izjema, še navaja STA.
