Žalost, vdajanje užitkom in razvade od zdaj duševne motnje

Ameriški psihiatri v nov priročnik za diagnosticiranje duševnih motenj dodajajo stanja, ki so do zdaj veljala za popolnoma normalna.

1 / 2

2 / 2

"Pokažite mi prisebnega človeka in ga bom pozdravil," je nekoč zapisal psihoanalitik Carl Gustav Jung. Govoril je seveda o človekovem nezavednem. A po novi klasifikaciji duševnih motenj, ki jih v svojem petem priročniku navaja Ameriška zveza za psihiatrijo, bo prisebnega človeka res težko najti. Peta izdaja Priročnika za diagnosticiranje duševnih motenj, bolj znanega kot DSN5, ki na ameriške prodajne police prihaja v teh dneh, namreč že obsežnemu seznamu duševnih motenj in bolezni dodaja nove. Nekatera stanja, ki so do zdaj veljala za normalna, pa DSN5 označuje za simptome motenj in bolezni. Žalost in zaskrbljenost kot bolezni Če je do zdaj žalovanje veljalo za del normalnega procesa ob izgubi, od zdaj velja, da je del hujše depresivne motnje. Pozabljanje v starosti je od zdaj simptom nevrokognitivne motnje, vsakdanje skrbi pa del splošne tesnobne motnje. Stvari, ki ji radi in pogosto delamo, so simptomi vedenjske odvisnosti, in vsakega, ki je enkrat poskusil drogo, DSN5 izenači z narkomanom.

Na milijone Američanov duševno bolnih Nova klasifikacija na seznam dodaja tudi nekaj novih motenj. Vzkipljiv temperament je od zdaj motnja razpoloženjske deregulacije, prenajedanje vsaj enkrat na teden je motnja prenajedanja. Ameriški psihiatri so tako na milijone Američanov, ki se kot del življenjskega sloga ob večerih nabašejo pred televizijskimi ekrani, označili za duševno bolne, kot takšne pa potrebne zdravljenja. Že zdaj je vsak deseti ameriški otrok diagnosticiran z motnjo hiperaktivnosti, dvema tretjinama od teh so predpisana zdravila.

Priročnika ne kupujte in ne berite Prav pretirana in prekomerna uporaba zdravil, ki gre na mlin farmacevtskim družbam, hiperinflacija diagnoz in morebitno etiketiranje in stigmatiziranje na milijone "nedolžnih" so tisto, kar zelo skrbi nekatere strokovnjake. Najbolj glasen med kritiki je Allen Frances, ameriški psihiater, ki je predsedoval prejšnji, četrti izdaji priročnika. "Novi trendi odtegujejo pozornost ljudem, ki pomoč res potrebujejo, in preveč pozornosti namenjajo ljudem z vsakdanjimi tegobami," pravi Frances ter predlaga: "Priročnika ne kupujte in ne berite." Francescu se v kritiki pridružuje še ameriški nacionalni inštitut za duševno zdravje. Ta pravi: "Ne da priročnik ni zanesljiv, je pa neveljaven." To pomeni, gre za znanstveni konstrukt, ki v praksi ne drži.

Priročnik ni pop psihologija za lajšanje tegob vsakdana Tako odgovarja Ameriška zveza za psihiatrijo. "Je strokovna knjiga, namenjena ljudem, ki se strokovno ukvarjajo z duševnim zdravjem," še pravijo. No, ne glede na to, kaj pravijo, je priročnik že davno presegel strokovno čtivo in je prej "biblija" zdravnikov, pacientov, zavarovalnic, delodajalcev. Zavarovalnice se na njegovi osnovi odločajo, ali naj krijejo prispevke zavarovancem, šolske oblasti preverjajo upravičenost učencev do posebne obravnave, delavci presojajo, ali so v karieri zaznamovani, je osnova pri odločanju o posvojitvi otrok.

"Nisem človek, nagnjen k žalosti in zaskrbljenosti, a DSM5 me navdaja prav s tema dvema čustvoma," je dejal Allen Francis, predsednik četrte izdaje priročnika. Peta izdaja lahko tej izjavi Francisa nalepi diagnozo: depresija, s posplošeno tesnobno motnjo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Sorodne vsebine

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano
{{headline}}
{{display_url}}
{{description1}} {{description2}}