Nedelja, 2. 7. 2023, 22.24
10 mesecev
Žal, javni prevoz mi ne znese
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,16
Jeseni se bo dalo voznino plačevati neposredno s plačilnimi karticami, kar bo potovanja olajšalo predvsem občasnim uporabnikom javnega potniškega prometa.
Pred dnevi je državo razburkala novica o spremembi izplačil nadomestila za prevoz na delo. Od začetka junija veljajo cenejše vseslovenske vozovnice integriranega javnega potniškega prometa, ki naj bi vplivale na potovalne navade in višino izplačila nadomestila za prevoz na delo. Na slabšem bodo tisti, ki na mesec prejmejo več kot 70 evrov nadomestila za prevoz na delo, kolikor po novem stane integrirana vozovnica, njihovo izplačilo pa je po kolektivni pogodbi vezano na ceno mesečne vozovnice javnega potniškega prometa. Bo to med zaposlenimi spodbudilo uporabo javnih prevoznih sredstev?
Za tiste, ki se na delo vozijo od daleč, bo sprememba kar občutna. Konkretno, kdor se je denimo v službo v Ljubljano vozil iz Kopra, je na podlagi stare cene mesečne vozovnice javnega potniškega prometa za ta mesec prejel okoli 240 evrov potnih stroškov. Po novem bo prejel zgolj 70 evrov, kolikor znaša nova cena vseslovenske vozovnice. Kako bo sprememba vplivala na potovalne navade zaposlenih?
Mestni avtobus je časovno preveč potraten
"Z veseljem bi se na delo vozila z vlakom, če bi bil malo pogostejši," pravi Ines iz ljubljanskih Črnuč, ki so od strogega središča mesta oddaljene dobrih šest kilometrov. Za pot na delo večinoma uporablja osebni avto, razlog je tudi srečna okoliščina, da ima zagotovljeno brezplačno parkiranje. Časovno sta pot z vlakom in avtom približno izenačeni, približno 25 minut, medtem ko ji vožnja z mestnim avtobusom vzame skoraj dvakrat toliko. "Na mestni vpadnici je huda gneča in tudi dodatni vozni pas za avtobus ne pomaga kaj dosti."
"Do delovnega mesta moram še prestopiti, tako da se mi časovno ne izplača. Zagotovo bi pogosteje potovala z vlakom, če bi bil vozni red prijaznejši, zlasti pa bi razmislila o alternativah, če bi morala vsakodnevno plačevati za parkiranje," dodaja Ines. Pravi še, da se je pred leti v središče izmenično vozila s sosedo, ko je ta zamenjala službo, pa ne več. "Nikakor nisem proti sopotništvu, ampak trenutno v naši soseski ni nikogar, ki bi se vozil ob istem času in v isti smeri," je še povedala.
Čeprav so številni zelo naklonjeni javnemu prevozu, pa organizatorjem očitajo preslabo usklajenost vozni redov in časovno neustreznost.
Zastoji tudi na poti do javnega prevoza
Ana se na delo vozi iz vasi, ki je nekaj kilometrov oddaljena od Škofljice. Javnemu prevozu je sicer zelo naklonjena, vendar pa vozni redi temu navdušenju ne sledijo. "Avtobusnim in železniškim prevoznikom nekako uspe, da me z neugodnimi voznimi časi odvračajo od vsakodnevne uporabe javnega prevoza," pravi. Zato se vozi z avtomobilom in to kljub neznosni gneči v času jutranje in popoldanske konice, ki je posledica gradbenih del in pomanjkanja politične volje, ki bi končno izvedla že desetletja načrtovano rešitev cestne povezave s celotnim jugovzhodnim delom Slovenije, še pojasnjuje.
"Kadar delam popoldne, se pogosto z avtom odpeljem do Škofljice in grem na vlak, ki me udobno in v petnajstih minutah pripelje v središče mesta. Ampak po 19. uri je več kot debelo uro vrzeli med vlaki in nekaj po 22. uri iz Ljubljane odpelje zadnji. Zjutraj pa je tako, da zaradi zastojev pred Škofljico nikoli ne veš, ali boš prišel pravočasno do železniške postaje. Škoda," je komentirala Ana.
"Javni prevoz je čisto prepočasen," dodaja Tina, ki živi kakšen kilometer ali dva iz Grosupljega in se vozi z lastnim avtom. "Saj imam možnost P + R (parkiraj in se pelji, op. p.), vlak je razmeroma hitro v mestu, ampak potem imam še 15 minut peš do službe, z avtobusom pa še več. Všeč mi je, ker so ponudili možnost javnega prevoza, tudi ljubljanski mestni avtobus vozi v Grosuplje, a kaj, ko vožnja traja skoraj uro, potem pa še prestopam. Iskreno rečeno, v teh pogojih raje dam prednost svojemu udobju, sploh ker popoldne po dejavnostih pogosto pobiram še sina," sklene Tina.
Med razlogi za avto tudi večja praktičnost
V Sloveniji nismo naklonjeni javnemu prevozu, kažejo izsledki raziskave o energetski učinkovitosti slovenskih gospodinjstev REUS za leto 2022. Ta kaže, da kar 44 odstotkov vprašanih za pot na delo v kraju bivanja (do pet kilometrov) uporablja avto, kolo devet odstotkov, mestni avtobus pa le štirje odstotki.
Pri daljših poteh na delo (od pet do 150 kilometrov) je slika še slabša v odnosu do javnega prevoza, 70 odstotkov se jih vozi z avtom, s primestnim avtobusom pa trije odstotki.
Najpogostejši razlog za neuporabo javnega potniškega prevoza je, da je časovno neustrezen in da ni na razpolago ob vseh urah. Javnemu prevozu očitajo tudi zamudnost in da na cilj hitreje pridejo z avtom. Sodelujoče motijo tudi slabe avtobusne povezave in nausklajeni vozni redi. Menijo tudi, da je avto bolj praktičen, udoben, marsikje pa niti nimajo povezave.
Javni sistem izposoje koles je ena od pozitivnih sprememb javnega prometa, ki se je med sodelujočimi v raziskavi REUS znašla pri vrhu izboljšav, ki so jih opazili v zadnjem času.
Saša se iz Kranja z avtom vozi v službo v Kamniku. Med mestoma je 30 kilometrov, javni prevoz pa zaposlenim v resnici neprijazen. "Prva jutranja avtobusna povezava s Kamnikom je ob pol devetih, za nazaj pa zadnja ob pol treh popoldne. Vlak se mi zdi drugače krasna možnost. Ampak iz Kranja gre vlak pogosto najprej še v Škofjo Loko, nato v Ljubljano, kjer je treba prestopiti na 'kamničana'. Koliko časa to vzame, si lahko mislite," je Saša na kratko strnila razloge, zakaj je zanjo uporaba osebnega avta edina možnost.
Večina tudi v prihodnje ne razmišlja o javnem prevozu
Tudi v prihodnje velika večina vprašanih ne načrtuje povečati uporabe javnih prevoznih sredstev. Tako jih večina pravi, da ni verjetno, da bi v prihodnjem letu prešli na prevoz z mestnim avtobusom, primestnim avtobusom ali vlakom.
Zanimivo je, da tudi drugačnim alternativam nismo zelo naklonjeni. Za souporabo avtomobila se ogreva 37 odstotkov sodelujočih v raziskavi, za sopotništvo, kjer bi si denimo sosedje delili vozilo za pot v službo, pa 33 odstotkov. Da bodo to možnost v svoja življenja zagotovo uvedli, sta izjavila le dva oziroma trije odstotki vprašanih.
Jeseni bo mogoče vožnje z LPP plačevati s plačilnimi karticami
Z vprašanji smo se obrnili tudi na Ljubljanski potniški promet, zanimalo nas je predvsem, na kakšen način nameravajo izboljšati in s tem povečati uporabo mestnih avtobusov.
Da bi izboljšali javni potniški promet in privabili čim večje število potnikov, so uvedli in še uvajajo številne ukrepe, so odgovorili.
Stalno posodabljajo vozni park; tako so od leta 2007 do danes kupili 166 novih mestnih avtobusov, ki so zamenjali stara vozila. Avtobusov, ki vozijo v medkrajevnem prometu, so od leta 2007 do danes zamenjali 61. V prihodnjem letu je načrtovana dobava 20 avtobusov s pogonom na vodik in 20 avtobusov s pogonom na stisnjen zemeljski plin, načrtovan pa je tudi razpis za baterijske električne avtobuse.
Bistvena nadgradnja mestnega pometa je bila uvedba Urbane in brezplačnega prestopanja v roku 90 minut ter uvedba integriranih linij, ki za potnike pomenijo tudi manjše stroške. S podaljšanjem linij mestnega prometa v sosednje občine Ljubljanske urbane regije in izboljševanjem storitve se je povečala uporaba javnega potniškega prometa, dnevne migracije osebnih avtomobilov v Ljubljano pa so se zmanjšale, trdijo.
V mestnem linijskem prevozu se je dolžina linij od leta 2007 podaljšala z 296 na 410 kilometrov oziroma več kot 72 odstotkov. V času konic dodajajo avtobuse na najbolj obremenjene linije, ki so predvsem na glavnih vpadnicah, saj sledijo načelu, da najmočnejše linije zagotavljajo osnovno pretočnost mesta ter zanesljivost prihodov oziroma hitrost potovanja, kar zagotavljajo tudi z rumenimi pasovi.
Potovalni čas avtobusov na vpadnicah se je po uvedbi rumenih pasov na teh območjih skrajšal za od tri do pet minut, povprečne hitrosti avtobusov pa so se povečale s 14 kilometrov na uro na 18 kilometrov na uro.
Pravijo tudi, da zagotavljajo 96 odstotno točnost odhodov z začetnih postajališč in da je mestni promet v Ljubljani široko dostopen – 97 odstotkov meščanov MOL ima najbližje postajališče oddaljeno manj kot 500 metrov od doma.
Na shemi, ki jo najdemo na tej povezavi, je prikazana pokritost linj v mestnem prometu. S pomočjo sheme lahko potniki načrtujejo svoje poti in si ogledajo, kako lahko optimalno prestopajo na druge avtobuse. Pogosto se namreč izkaže, da občasni uporabniki ne poznajo dobro poteka linij in mogočih prestopov med njimi, zato potujejo manj učinkovito oziroma bolj zamudno. Da bi izboljšali dostop do informacij, so posodobili sistem satelitskega vodenja avtobusov, v prihodnjih dneh pa bodo predstavili novo aplikacijo.
Jeseni se bo dalo voznino plačevati neposredno s plačilnimi karticami, kar bo potovanja olajšalo predvsem občasnim uporabnikom javnega potniškega prometa.
