Zakaj starši še vedno ne smejo izvedeti, katere šole so najuspešnejše

Raziskovalci od Državnega izpitnega centra zahtevajo podatke o uspešnosti šol, a jim jih ta ne izroči, postopki na sodiščih pa še kar trajajo.

Je sestavljanje lestvic uspešnosti šol res nezakonito?

Je sestavljanje lestvic uspešnosti šol res nezakonito? Foto: Thinkstock

Leta 2011 so raziskovalci s fakultete Alma Mater Europaea od Državnega izpitnega centra (RIC) želeli pridobiti podatke o uspešnosti slovenskih osnovnih in srednjih šol na nacionalnih preverjanjih znanja in na maturi. Želeli so podatke o srednjih vrednostih ocen na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) in na maturi.

RIC je takrat dejal, da te podatke sicer imajo, a so tajni. Informacijski pooblaščenec je RIC nato naložil, da mora podatke izročiti, kar je po tožbi RIC potrdilo tudi upravno sodišče.


Preberite še:


Na podlagi izročenih podatkov sta bili leta 2014 sestavljeni lestvici najuspešnejših slovenskih osnovnih in srednjih šol, in sicer s podatki iz leta 2011.

Lestvica uspešnosti osnovnih šol 2011

Lestvica uspešnosti srednjih šol 2011

Lestvica stotih najuspešnejših osnovnih šol je bila narejena na podlagi NPZ, lestvica najuspešnejših slovenskih gimnazij in drugih srednjih šol pa na podlagi rezultatov mature. Ob tem so avtorji lestvice poudarili, da sta oba seznama šol odraz uspešnosti šol na NPZ in maturi, kar ni nujno tudi odraz kakovosti šol. Šola, ki je najuspešnejša na NPZ ali na maturi, torej ni nujno tudi najboljša osnovna šola oziroma gimnazija.

Raziskovalci so RIC zaprosili še za podatke iz let 2013, 2014 in 2015, a jih do danes še niso prejeli. Za vsa tri leta so sprožili postopke pred sodiščem.

Kdo lahko razvršča šole?
Upravno sodišče je v eni izmed odločb navajalo zakon o osnovnih šolah (enako predpisuje zakon o maturi) in zapisalo tudi, da je "dolžnost vsakogar, ki s podatki in analizami o dosežkih NPZ razpolaga, da jih ne uporablja za razvrščanje šol".

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik se z razlago sodišča ne strinja in pravi, da prepoved razvrščanja šol iz navedenih zakonov velja za državo, zasebniki pa take lestvice lahko izdelujejo.

Upravno sodišče je septembra 2016 v eni od zadev sicer odločilo, da mora RIC izročiti zahtevane podatke, a se je ta pritožil na vrhovno sodišče. Tam zadeva še do danes čaka na odločitev.

"Če bo vrhovno sodišče našo zahtevo za pridobitev podatkov zavrnilo, bo meni kršena pravica do informacij, mnogo staršem pa omejena pravica do vzgoje otrok, pravica do informacij in izbire," pravi vodja raziskovalcev pravnik Jurij Toplak.

Sorodne vsebine

Komentarji

3
  • svojeglavc / 07.09.2017. ob 18:35

    Ker imamo še vedno socialistično šolstvo z "repetovo" zgodovino !

  • pesbanny / 10.09.2017. ob 23:49

    Socializem je najslabši možen sistem družbene ureditve.Podpira nesposobneže in lenuhe in tolče po glavi vse in vsakogar ,ki je prizadeven in uspešen. Pri nas smo ga ohranili v šolstvu, zdravstvu in sodstvu. In vsa ta področja šepajo

  • stanly / 08.09.2017. ob 09:07

    tudi šole bi morale imeti med sabo zdravo tekmovalno konkurenčnosst in možnost medsebojne primerjave in posledično rangiranje po kvaliteti vseh šol tako kot je to povsod po norrmalnem svetu, razen v ssoccialističnih državah...

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano