Zakaj Slovenija ni postala druga Švica?

Zakaj Slovenija ni več zgodba o uspehu? Kdo nas je zapeljal na napačno pot? Uspešni gospodarstveniki, s katerimi smo se pogovarjali, imajo na koncu bolj ali manj enak odgovor: politika. Nismo bili pripravljeni "Najbolj kriva je politika, ker je obljubljala nekaj, kar ni mogla uresničiti. Na prehod iz netržnega v tržno gospodarstvo enostavno nismo bili pripravljeni. Ko delaš z lastnim denarjem, moraš delati. Ne moreš samo jamrati in čakati, da ti bo kdo drug kaj rešil. Mi bi lahko bili druga Švica, vendar smo bili preveč prisesani na jugoslovanske trge in se nismo znali pravočasno obrniti na tujino. Samo izvoz nas lahko reši. Tudi danes je tako," nam je povedal uspešni poslovnež Janez Ajlec iz podjetja AJM.

Največji krivec je nacionalni interes Eden redkih slovenskih gospodarstvenikov, ki tudi v teh kriznih časih v Sloveniji načrtuje novo tovarno, je Igor Akrapovič s svojim podjetjem za izpušne sisteme. Akrapovič podobno kot Ajlec pravi, da je bilo premalo podjetniškega znanja ob prehodu na tržno gospodarstvo: "Ni bilo razvitega podjetništva. Ljudje, ki so prihajali z mahinacijami do podjetij, pa teh niso znali voditi. Preveč se je še vedno delalo po tovarišijskem sistemu. Po drugi strani pa je pri nas preveč neprijazno okolje za podjetništvo, saj se na veliko promovira družbeno lastnino. Krivcev je več, največji pa je nacionalni interes, za katerega smo mislili, da ga lahko financira NLB."

"V mandatu Janeza Janše so dovolili tajkune" O tem, ali so slovenski menedžerji uspešno vozili slovenski gospodarski voz ali ne, pa ima dolgoletni uspešni prvi mož Luke Koper Bruno Korelič drugačno mnenje: "Slovenski gospodarstveniki so po osamosvojitvi odigrali pomembno vlogo k tržni naravnanosti. To se je bistveno spremenilo v mandatu Janeza Janše, ko so dovolili tajkune in politično motivirali slovenske gospodarstvenike, da so se namesto korporativnega upravljanja šli plenjenje. Podjetja so se enormno zadolžila za nepremišljene projekte. Ko pa je prišla še kriza, so bila podjetja prezadolžena in ni bilo denarja za reprodukcijo, zato so šla mnoga podjetja v stečaj, nekatera pa še bodo. Ključen problem je v požrešnih podjetnikih in politiki, ki je to dovolila."

Tajkuni, tajkuni, tajkuni … Poleg politikov pa so očitno tajkuni naša največja težava. Kar niti ni presenetljivo glede na to, da so nastajali s pomočjo politike. Akrapovič pravi: "Krediti, ki so jih najemali, so bili tako visoki, da si ne znam predstavljati, kako bi jih lahko v normalnih okoliščinah kadarkoli vrnili." Janez Ajlec ne najde lepih besed za tovrstne gospodarske aktivnosti, saj so po njegovem mnenju med glavnimi krivci za stanje, v katerem se je našla Slovenija: "Poleg vsega smo imeli še tajkunske vojne, ko so se šli vsi zasebnike brez svojega denarja. Za zasebnika moraš imeti lasten denar, naši pa ga niso imeli. Kriza ni noben izgovor, saj kriza vedno pride. Dober gospodar si vedno nekaj privarčuje za težke dni."

Več bomo morali narediti kot drugi Na koncu lahko ugotovimo, da smo se v tem težkem položaju znašli, ker so politiki naše gospodarstvo preveč obremenjevali z nacionalnim interesom, pa še tajkune so nam priskrbeli. Po besedah Janeza Ajleca pa je rešitev v bistvu preprosta: "Za denar je treba trdo delati. Lahko zaslužen denar boš tudi z lahkoto izgubil. Če hočemo v teh kriznih časih biti konkurenčni, bodo naši ljudje morali narediti več kot preostali. Ni druge."