Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
1. 7. 2010,
12.23

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Četrtek, 1. 7. 2010, 12.23

8 let

Za zaseg protipravno pridobljenega premoženja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Stranka Zares je vladi podala pobudo za sprejem zakona o zasegu protipravno pridobljenega premoženja.

Po predlogu bi država lahko zaplenila premoženje osebam, ki jim je bila dokazana krivda v najhujših kaznivih dejanjih, in za katerega oseba ne more dokazati, da je bilo pridobljeno zakonito. Postopek bi vodil urad za preprečevanje pranja denarja. Kot je na novinarski konferenci povedal podpredsednik Zaresa Brane Lobnikar, bi bil odvzem premoženja mogoč osebam, ki so storile najhujša kazniva dejanja, kot so na primer pranje denarja, trgovanje z orožjem, trgovanje z ljudmi ali drogo in utaja davkov.

Postopek bi vodil urad za preprečevanje pranja denarja

Postopek bi se izvedel v dveh fazah. V prvi fazi bi tožilec proti osebi, ki je osumljena najtežjih kaznivih dejanj, sprožil finančno preiskavo. V njej bi ustrezen organ - po predlogu bi bil to urad za preprečevanje pranja denarja - skupaj s strokovnjaki iz davčne uprave, carine in policije ter s področij financ in računalništva opravil pregled premoženja osumljenca in premoženja njegovih družinskih članov, in ga, v kolikor bi ugotovil, da obstaja sum, da premoženje izhaja iz storitve kaznivega dejanja, zamrznil.

Če bi bilo osumljencu nato v kazenskem postopku dokazano, da je očitano mu kaznivo dejanje dejansko storil, bi stekel drugi del postopka, v katerem bi država zoper osebo sprožila civilno pravdo. V njej bi moral storilec z t.i. nižjo stopnjo verjetnosti dokazati, da je premoženje pridobil legalno. V kolikor tega ne bi dokazal, pa bi se mu premoženje z odločbo sodišča odvzelo.

Podobne postopke poznajo po drugih državah EU

Postopek bi, kot rečeno, vodil urad za preprečevanje pranja urada, ki deluje v okviru ministrstva za finance, še pred tem pa bi se preoblikoval v agencijo, ki bi bila vezana na vlado.

Lobnikar ob tem poudarja, da omenjeni postopek ne krši človekove pravice do zasebne lastnine in pravice, da je vsakdo nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. To po njegovem dokazuje tudi to, da podobne postopke poznajo tudi v številnih drugih državah Evropske unije.

Na vprašanje, zakaj je potreben omenjeni postopek, če lahko podoben postopek že zdaj uvede Davčni urad RS, pa Lobnikar odgovarja, da takšne možnosti danes res že obstajajo, da pa največkrat ostajajo neizkoriščene.

"Podpora zakonu je zagotovljena"

Po besedah vodje poslanske skupine Zares Cvete Zalokar Oražmove predlog pomeni kontinuiteto pri delu poslanske skupine Zares na področju zagotavljanja pravne države in zaščite javnih financ, k njihovi pripravi pa so jih vzpodbudile tudi aretacije v zadevi Balkanski bojevnik in dogajanje, povezano s tajkunskimi prevzemi podjetij. Pri tem, kot poudarja, ne gre za predlog zakona, ampak za zapis vseh ključnih tez, ki naj bi jih zakon imel. Zakon bi namreč moralo pripraviti ministrstvo za finance.

Glede predloga so, kot je povedala, v zadnjem času imeli intenzivno izmenjavo mnenj v državnem zboru "in v tem smislu mislim, da je podpora zakonu zagotovljena". Ob tem je dodala, da v Zaresu pri sprejemanju zakona ne bodo na vsak način vztrajali na natančno takšnemu predlogu, kot so ga predstavili danes.

Ne spreglejte