Vse več 15-letnic, ki so bile v življenju vsaj dvakrat opite

Analiza je pokazala, da delež 15-letnic, ki so bile v življenju vsaj dvakrat opite, in delež mladostnikov, ki so prvič pili alkoholne pijače pri starosti 13 let ali manj, narašča.

1 / 2

2 / 2

Tedensko pitje ostaja nespremenjeno, a je med slovenskimi 15-letniki še vedno nad mednarodnim povprečjem, navajajo na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Bolj ugodne trende pa opažajo med 11- in 13-letniki, ki v tedenskem pitju in opijanju ne presegajo evropskega povprečja.

Starši morajo vedeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki Pri preprečevanju tveganih vedenj je pomemben tudi odnos med otrokom in staršema, opozarjajo na inštitutu. Pomembno je, da starši vedo, kaj se z njihovimi otroki dogaja, da z njimi komunicirajo in načrtujejo skupen prosti čas, pravi Maja Zorko z inštituta.

Bolj kritični starši, bolj kritični otroci Poleg staršev so po njenih besedah pomembni tudi vsi drugi odrasli, ki svoj odnos do alkohola prenašajo na otroke. Če bo odnos odraslih do alkohola bolj kritičen, bodo do alkohola bolj kritični tudi mladostniki, poudarja Zorkova.

Po njenih besedah so se pri spoprijemanju s problematiko alkohola kot učinkoviti izkazali tudi ukrepi preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola, omejevanja dostopnosti alkohola in omejevanja različnih oblik trženja alkohola, osveščanje mladih o zakonodaji na področju problematike alkohola ter preventivno-promocijski programi, ki zajamejo celotno populacijo otrok in mlade seznanjajo o škodljivih učinkih alkohola na njim razumljiv način.

Analiza trendov v okviru omenjene raziskave je pokazala tudi, da je med mladostniki v starosti 11, 13 in 15 let v obdobju 2002−2010 naraščalo komuniciranje s prijatelji prek telefona in računalnika. Kaže pa se trend upadanja števila mladostnikov, ki se s prijatelji brez zadržkov pogovarjajo o stvareh, ki jih resnično zanimajo.

Druženje s prijatelji ponovno bolj pogosto Mladostniki so se v letu 2010 v primerjavi z letom 2002 ob večerih redkeje družili s prijatelji, pri čemer gre trend pripisati upadu med letoma 2002 in 2006. Po letu 2006 je namreč pogosto druženje s prijatelji ob večerih začelo naraščati, so zapisali na inštitutu.

Porast v e-komuniciranju zaznavajo še zlasti pri 15-letnikih. Med dekleti je v obdobju 2006−2010 zaznati kar 17-odstotni porast v dnevnem komuniciranju s prijatelji. Z dobrimi 69 odstotki se tako slovenske 15-letnice uvrščajo tudi nad mednarodno HBSC povprečje.

Vse tri raziskave, tako leta 2002, leta 2006 in leta 2010, je izvedel Inštitut za varovanje zdravja RS, financiralo pa jih je ministrstvo za zdravje.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano
{{headline}}
{{display_url}}
{{description1}} {{description2}}