Torek, 27. 6. 2023, 22.12
10 mesecev
Vse bolj se bomo morali zanašati na tujo delovno silo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,26
Brez tuje delovne sile si je prihodnost gostinstva in marsikatere druge panoge težko predstavljati.
Slovenija se trenutno ponaša z rekordno nizko brezposelnostjo, saj je registriranih brezposelnih kar za petino manj kot leta 2008, ko smo imeli izjemno visoko gospodarsko rast. Z nizko brezposelnostjo je povezano tudi pomanjkanje delovne sile v številnih panogah, ki jih vse bolj rešujejo tuji delavci. Kljub togi zakonodaji in dolgotrajnim postopkom, na kar opozarjajo naši sogovorniki, se je število veljavnih delovnih dovoljenj v petih letih več kot podvojilo.
Število brezposelnih pri nas, če ne upoštevamo kratkotrajnega povečanja v času epidemije, konstantno pada že od leta 2014. Če smo takrat imeli okoli 120 tisoč brezposelnih, je ta številka maja letos padla na zgolj 47 tisoč. Gre za najnižjo številko v zadnjih 30 letih, odkar na Zavodu za zaposlovanje Slovenije vodijo statistiko o tem.
Če smo pred desetimi leti brali o tem, kako težko je najti službo, je danes položaj obraten, saj beremo predvsem o tem, kako delodajalci težko najdejo primeren kader. Dolgo je že znano, da je veliko pomanjkanje predvsem v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu, izobraževanju, gostinstvu, trgovini, prometu in skladiščenju. To potrjujejo tudi podatki zavoda za zaposlovanje: od 72 tisoč objavljenih prostih delovnih mest so jih skoraj 50 tisoč objavili delodajalci iz naštetih panog.
Statistični podatki kažejo tudi, da kljub togim in dolgotrajnim postopkom manko na trgu dela pri določenih deficitarnih poklicih vse bolj krpamo s tujo delovno silo, saj se je število veljavnih delovnih dovoljenj od leta 2016 povečalo za 200 odstotkov.
Azijci rešujejo skladišča
"Ko govorimo o tuji delovni sili, sploh ne mislimo več na delavce iz držav bivše Jugoslavije, temveč na delavce iz Indije, Nepala ali afriških držav. Ti agencijski delavci trenutno recimo rešujejo položaj v skladiščih," razlaga Ladislav Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije.
Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič pravi, da lahko že vidimo, kako se z organizacijo dela v trgovinah spopadajo s pomanjkanjem kadra.
Ker je povpraševanje po delovni sili pri trgovcih veliko, kader pa težko dobiti, je po njegovih besedah vse več tudi organizacijskih sprememb v trgovinah. "Opažamo recimo, da delavci, ki so prej delali za skrajšan delovni čas, prehajajo na polni 40-urni delavnik. Vedno več trgovcev tudi ukinja strežne linije in prevzema koncept diskontnih trgovin, kjer je vse že zapakirano," pravi Rožič, ki ob tem opozarja na ogromne količine odpadne embalaže, ki zaradi tega nastaja, kar je daleč od visokoletečih napovedi o družbi brez odpadkov.
Ena od panog, ki se s pomanjkanjem delovne sile spopada že leta, je gostinstvo, kjer so se med prvimi zatekli k uvozu delovne sile. "Mi smo tujce v Slovenijo pripeljali že 15 let nazaj. Ampak takrat smo vozili kader iz Makedonije, Srbije in Bosne. Zdaj pa so tudi ti bazeni prazni," pripoveduje Jerneja Kamnikar, lastnica in direktorica podjetja Vivo catering.
Tudi gostinske šole so se po njenih besedah včasih polnile tako, da so šli ravnatelji recimo v Bosno ali v Knin, tam mladim uredili štipendijo in jih kasneje v Sloveniji izšolali. "Ti ljudje so poskrbeli vsaj za dve generaciji gostincev v Ljubljani. Potem smo pa na tem nehali delati, saj smo očitno mislili, da bodo prišli k nam sami od sebe," pravi Kamnikar.
Varilci hitro pobegnejo v Avstrijo in Švico
Zato sogovornica rešitev vidi v tem, da kader za deficitarne poklice spet začnemo že zgodaj iskati v tujini. "V Sloveniji imamo šest srednjih šol za gostinstvo in turizem. Ministrstvo za šolstvo bi z ravnatelji teh šol moralo organizirati kadrovske sejme v Indiji, na Filipinih in v drugih državah, kjer še obstaja velik kadrovski bazen. V Slovenijo je treba pripeljati pomladek, ga v treh letih naučiti jezika in veščin – to so ljudje, ki bi bili na dolgi rok pripravljeni delati pri nas. Slovenci pomožnih del ne bodo več pripravljeni delati, ker je standard pri nas že previsok," pravi sogovornica, ki opozarja, da se bodo morali na to navaditi tudi gostje: "Če je to, da te postreže slovenski natakar, danes že visok standard, bo čez nekaj let pravi nadstandard."
Jure Jezeršek iz družinskega podjetja Jezeršek gostinstvo pravi, da je trend zaposlovanja delavcev iz Indije, Filipinov in drugih oddaljenih držav neizogiben.
S tem se strinja tudi Jure Jezeršek iz družinskega podjetja Jezeršek gostinstvo, ki pravi, da so kader iz Azije zaposlili tudi zato, ker je to trend, ki se jim zdi neizogiben in se ga bodo morali navaditi. "Nekaj imamo že sodelavcev iz Indije in Filipinov, dodaten kader pa v kratkem prihaja tudi iz Nepala. Pri tem sodelujemo s kadrovskimi agencijami, ki iz teh držav pripeljejo delavce. Je pa teh delavcev pri nas malo, ovira je tudi to, da postopki niso samo zapleteni, ampak tudi zelo dolgotrajni," opozarja Jezeršek, ki dodaja, da so v glavnem zaposlili izkušen kader, ki je delal na križarkah in v boljših hotelih.
Če pri nas še vedno dolgo traja, da lahko zaposliš tujega delavca, ga lahko po drugi strani hitro izgubiš, saj je povpraševanje po določenih deficitarnih poklicih, recimo varilcih, tudi na zahodu veliko. "Delavcev iz držav bivše Jugoslavije je že zmanjkalo, če pa že pridejo delat, gredo čez leto ali dve v Avstrijo ali Švico. Zdaj novačijo recimo delavce iz Bangladeša, ki jih je spet težko zadržati, enkrat, ko so dovolj kvalificirani," pravi Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka sindikata Skei.
Najstarejši šofer LPP ima že 71 let
Čeprav je tudi pomanjkanje voznikov dramatično, o zaposlovanju tujih delavcev še ne razmišljajo, razlaga direktor LPP Peter Horvat. Namesto tega so leta 2019 zagnali projekt Akademija LPP, v okviru katere prihodnje šoferje novačijo tako, da jim plačajo vozniški izpit, če se zavežejo, da za vsaj pet let ostanejo v podjetju.
Direktor LPP Peter Horvat pravi, da so drugi avtobusni prevozniki kadrovsko v še veliko slabšem položaju, kot je LPP.
Horvat izpostavlja, da jim gre na roko tudi dejstvo, da lahko kot javno podjetje šoferjem ponudijo boljše plače kot konkurenca, to je okoli dva tisoč evrov bruto, kadrovski manko pa pokrivajo tudi z izplačilom nadur. "A razmere ne za nas, še manj pa za druge prevoznike, niso rožnate. Pri nas recimo kar 56 voznikov izpolnjuje pogoje za upokojitev, najstarejši voznik ima 71 let, dva sta stara 67 let," opozarja Horvat, ki si želi, da bi zaposlili 50 dodatnih šoferjev in s tem povečali frekvence voženj mestnih avtobusov. Ali jim bo to uspelo, direktor ne ve.
