Petek, 19. 5. 2023, 22.07
11 mesecev, 3 tedne
Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od njih, oni pa dobesedno umirajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,64
Od delovanja čebel in opraševalcev je odvisna vsaka tretja žlica hrane.
"Skrb za čebele in druge opraševalce je ključnega pomena za preživetje človeštva, saj je kar 90 odstotkov divjih rastlin in vsak tretja žlica hrane odvisnih od njihovega delovanja. Čebelar za našo kranjico skrbi in ji omogoča preživetje, žal pa je za vse druge opraševalce še huje in dobesedno umirajo," ob svetovnem dnevu čebel, ki ga letos praznujemo že šestič, poudarja predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Slovenska diplomatska in konzularna predstavništva bodo v sodelovanju z lokalnimi partnerji po vsem svetu na ta dan izvedla več kot trideset projektov, ki primarno podpirajo družbeno in okoljsko odpornost. Osrednji mednarodni prireditvi bosta v New Yorku in Rimu, kjer je mednarodni dogodek slovesno odprla Nataša Pirc Musar.
Praznovanje svetovnega dne čebel 20. maja, ki so ga leta 2017 razglasili na slovensko pobudo ob podpori Organizacije za prehrano in kmetijstvo Generalne skupščine ZN, je priložnost za globalno sodelovanje in solidarnost za njihovo zaščito.
Delovanje čebel namreč kritično ogrožajo intenzivno kmetijstvo, prekomerno onesnaževanje in podnebne spremembe. Zadnje so letos še posebej velika težava, je povedal pobudnik tega dne in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. "Prav letošnji april in maj sta dokaz, da je čebelarstvo zelo ranljiva panoga, saj letošnja pomlad čebelam nikakor ne prizanaša. Kakor da narava deluje proti čebelam: spomladanske pozebe, hladno in deževno vreme … Letos čebele iz narave niso prinesle skoraj nič, pa ne skoraj nič za čebelarja, temveč skoraj nič tudi za svoje potrebe," je dejal predsednik Noč in opozoril, da bi čebele brez krmljenja v tem času umrle od lakote. Izpostavi je tudi vse druge opraševalce, za katere je "še huje in dobesedno umirajo".
"Prav zato je prav, da se v teh težkih časih še bolj zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane na svetu odvisna od opraševalcev in da je zato skrb zanje nujna," je še poudaril.
Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije.
Brez pomoči države so obsojeni na propad
Za reševanje čebel in čebelarske panoge imajo na Čebelarski zvezi Slovenije dva konkretna predloga. Prvi predlog gre v smer sistemske podpore vsem čebelarjem za vse družine, kar pomeni, da se vsem čebelam prizna opraševalni servis, katerega vrednost stroka v Sloveniji ocenjuje na več kot 110 milijonov evrov letno, od tega pa bi rejcem čebel letno namenili od dva do tri odstotke.
Drugi predlog pa gre v smer sistemske pomoči čebelarjem, ki od te panoge živijo. Tem čebelarjem je, kot pravijo, ob slabih letinah treba omogočiti preživetje, zato je nujna pomoč v smislu zmanjšanja dajatev in prispevkov ter finančne pomoči. "Brez pomoči države ob slabih letinah je poklicno čebelarjenje obsojeno na propad," so soglasni na Čebelarski zvezi.
"Zavedati se moramo, da danes čebele brez pomoči čebelarjev preprosto ne morejo preživeti," je dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.
Jeseni bodo začeli izvajati mednarodno šolo Antona Janše
Zavedanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev se po mnenju predsednika Noča iz leta v leto povečuje, k čemur je, kot pravi, prispeval tudi ta dan. Ob tem je dodal, da smo Slovenci skozi zgodovino bili pomemben del razvoja celotnega čebelarstva tako doma kot v svetu, in spomnil na prvega učitelja čebelarstva Antona Janšo, čigar 250. obletnico smrti praznujemo prav letos.
Čebelarska zveza Slovenije želi obuditi sloves Janševe šole, zato bo jeseni začela izvajati mednarodno šolo Antona Janše, ki ne bo delovala v smislu količine, temveč v smislu kakovosti. V njej si želijo najboljše slovenske in tudi tuje strokovnjake. "Prav usposabljanje in izobraževanje sta dandanes glede na spremembe v naravi še pomembnejša. Brez znanja je nemogoče obvladovati sodobno čebelarstvo," je še poudaril Noč.
Slovenija si v okviru čebelje diplomacije aktivno prizadeva tudi za vključevanje opraševalcev v mednarodne okoljske politike in globalno obravnavo prehranske varnosti. Opolnomočenje ranljivih skupin je stalnica slovenske zunanje politike in ima pomembno mesto tudi v čebelji diplomaciji. Slovenija ima številne dobre prakse opolnomočenja žensk, mladih, otrok, vojnih žrtev, migrantov in drugih skozi opraševalske projekte in čebelarjenje.
Osrednjo slovesnost v Rimu je odprla Pirc Musarjeva
Slovenija šoli v Karaju zagotavlja urbane čebelnjake, zaščitno opremo in druge čebelarske pripomočke za praktično izobraževanje šolarjev.
Osrednje mednarodno praznovanje šestega svetovnega dne čebel je bilo v petek na sedežu Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo v Rimu, kjer je kot osrednja govorka nastopila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Sledila je strokovna razprava, na kateri so se letos osredotočili na opraševalcem prijazne kmetijske prakse.
Drugi pomemben dogodek bo Slovenija v partnerstvu s FAO 22. maja 2023 organizirala na sedežu OZN v New Yorku, ki bo pregledal dozdajšnje rezultate čebelje diplomacije in opozoril na pomen opraševalcev pri krepitvi družbene in okoljske odpornosti. Na dogodku bodo predstavili inovativne opraševalske projekte s kriznih in (post)konfliktnih območij.
S podporo diplomatsko-konzularnih predstavništev RS v tujini bo skozi vse leto izvedenih tudi več kot trideset opraševalskih projektov po svetu, osredotočenih na krepitev okoljske in družbene odpornosti. V Bosni in Hercegovini se na primer nadaljuje uspešen projekt opolnomočenja žrtev kopenskih min skozi čebelarjenje, nadaljuje pa se tudi mednarodno priznan projekt Veleposlaništva RS v Teheranu.
