Ponedeljek, 5. 2. 2018, 21.20
6 let, 2 meseca
Vsak Slovenec zavrže več kot 70 kilogramov hrane na leto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,47
2
Kar 15 tisoč ton še užitne hrane konča v smeteh. Vsak Slovenec zavrže več kot 70 kilogramov hrane na leto. Ker je ozaveščanje treba začeti pri najmlajših, v projektu Hrana ni za tjavendan sodeluje že okoli 100 šol in vrtcev, ki so količino zavržene hrane zmanjšali tudi do 90 odstotkov.
Video: Planet TV
Da hrana ni in ne sme biti odpadek, vedo že otroci. A to ni dovolj. Še vedno vsak od nas letno zavrže več kot 70 kilogramov hrane. "Če pogledamo v ustanovah, v šolah, govorimo tudi o več tisoč tonah. Za vsak odstotek zmanjšanja, ki nam ga uspe doseči, govorimo o stotinah ton manj zavržene hrane," je razložil Gregor Cerar, ki je koordinator programa Ekošole.
V osnovni šoli Roje jim je v štirih letih uspelo količino odpadkov zmanjšali za več kot polovico. Ostanke hrane reciklirajo pri urah gospodinjstva.
"Ob petkih lahko pripravijo nekaj dobrega, sladico zase in za učence v svojem razredu, odvisno od tega, koliko hrane ostane," je dejala Lucija Kodrca iz Osnovne šole Roje.
Priljubljene sladice znajo narediti na pamet
Kruhov narastek je tukaj zelo priljubljena sladica. Otroci znajo recept na pamet. Priprava traja dobrih deset minut.
Nove jedi pripravljajo iz vsega, kar jim ostane čez teden. "Recikliramo kruh, jabolka, ki ostanejo, pire krompir za kakšne cmoke, njoke," je pojasnila Dunja Petrič, vodja projekta Hrana ni za tjavendan.
Da odpadkov ne bi bilo oziroma da bi jih bilo čim manj, otroke spodbujajo, da si pri malici vzamejo le toliko, kot bodo pojedli. "Nekateri otroci so lačni, drugi ne in ni pošteno, da nekaj hrane vržemo stran. Zelo dobro je, da recikliramo," je bil navdušen učenec Melis Stegovec Šalešević.
Imajo tudi svoj vrt
Hrano pa ne le reciklirajo, ampak jo tudi sami pridelujejo. Na šolskem ekovrtu. "Vsak razred je zadolžen za svojo gredico, spomladi posadimo korenje, krompir, paradižnike, paprike, zelišča," še dodaja Kodrca.
Letos bosta na meniju večkrat bučna in porova juha. Tega je lani na vrtu zraslo največ. Projekt, ki je nastal na pobudo Lidla in Ekošole, ni zmanjšal le količin zavržene hrane, ampak otroke tudi uči, da je hrana vrednota.
"Začeti moramo pri najmlajših, kajti izkušnje so nam pokazale, da so najmlajši svoja znanja, ki so jih dobili v šoli, potem tudi prenesli domov," je prepričana Tina Cipot iz Lidla.
Zavržena hrana je težava
Zavržena hrana je težava vseh nas. Da bi je čim manj pristalo v smeteh, si prizadevajo tudi trgovci.
"Z optimiziranim načinom naročanja blaga, dnevno ga naročamo po potrebi," Cipotova razlaga, kako pazijo, da ne naročijo preveč hrane.
Še dobre izdelke, ki ostanejo, pa podarijo humanitarnim organizacijam. A vrnimo se v šolo. Po pol ure je bila sladica pečena. In takrat je kamera ugasnila. Narastek je bil namreč namenjen njihovim prijateljem, ki jih bodo presenetili v času kosila.
2