V zadnjem času vse več sojenj poteka le pred sodnikom in ne pred senatom, ki ga poleg poklicnega sodnika sestavljata najmanj dva in največ trije sodniki porotniki. Ali so porotniki preživeti?
Odkar smo pred tremi leti uzakonili institut predobravnavnega naroka, na katerem se obdolženec izreče o svoji krivdi in ga sodnik pozove tudi k odločitvi o tem, ali želi, da mu sodi senat ali sodnik posameznik, vse več sojenj poteka samo pred sodnikom.
Našim ugotovitvam pritrdi tudi predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik: ''Statistike ne vodimo, a izkustveno bi rekel, da ni več kot 10, maksimalno 20 odstotkov zadev, ki se še sodijo v senatih. Težko bi ocenjeval, kaj stranke vodi k tej odločitvi, lahko samo ugibam. Morda stranke ocenijo, da z vidika varstva njihovih pravic ne pridobijo neke dodane vrednosti, če jim sodi senat.''
Porota še vedno ob težjih kaznivih dejanjih
Do uveljavitve inštituta predobravnavnega naroka je bilo na okrožnih sodiščih sojenje z udeležbo sodnikov porotnikov obvezno. Splošno pravilo, ki pa še danes velja v zakonu, je, da se za kazniva dejanja s predpisano kaznijo 15 let zapora ali strožjo sodi v senatu petih sodnikov, torej dveh, katerima je to poklic, in treh sodnikov porotnikov. Za lažja kazniva dejanja pa v senatu treh sodnikov, torej enega poklicnega in dveh laičnih sodnikov porotnikov.
''Po novem ena od strank, torej obdolženec skupaj z zagovornikom, postavlja pravila, v kakšni sestavi bo sodišče sodilo v konkretni zadevi,'' dodaja Pogačnik. In čeprav se strinja, da imajo sodniki porotniki vedno manjšo vlogo, pa poudarja, da se tam, kjer porotniki še sodelujejo, njihov pomen ne zmanjšuje.
''Vloga sodnikov porotnikov z vidika pristojnosti ostaja enaka. Ne glede na to, da niso po poklicu sodniki, odločajo o vseh vprašanjih, tako dejanskih kot pravnih, in so v tem smislu enakopravni predsednikom senata,'' pravi predsednik sodišča.
Pogačnik: Agilna porotnika sta me preglasila, zato sem moral spisati sodbo, s katero se nisem strinjal
Pa lahko sodniki porotniki poklicnega sodnika tudi preglasijo? ''Da'', izstreli Pogačnik, "meni se je to zgodilo, ko sem še kot sodnik delal v Kranju."
Med sojenjem za prometno nezgodo se je sam nagibal k obsodilni sodbi: "Dva agilna in aktivna porotnika pa sta na koncu, ko se nismo mogli uskladiti, glasovala proti, tako da sem na koncu pisal oprostilno sodbo, čeprav se z vsebino nisem strinjal. Hočem povedati, da moč imajo. Je pa res, da do podobnih primerov prihaja sorazmerno redko in jih je malo."
Delo porote se začne, ko se vrata za javnost zaprejo
Večina porotnikov pri nas deluje precej nezainteresirano in nemo spremlja dogajanje, občasno tudi zadremajo, le redko kdo pa postavi kakšno vprašanje obdolžencu ali priči.
"Razlogi so različni, nekateri namreč niso vešči, kaj je relevantno, kaj ne, morda je prisoten strah, trema, predsodki," meni Pogačnik, ki hkrati opozori, da se glavno delo porotnikov začne, ko je obravnave konec, preden se sodba izreče, torej v delu, kamor javnost nima dostopa.
Porotniki se sicer ne prebijajo skozi celoten spis, temveč jih z vsebino seznani predsednik senata. Če se na koncu ne morejo soglasno odločiti, o zadevi glasujejo. Čisto na koncu svoje mnenje obelodani tudi sodnik.
Pogačnik: Moje osebno mnenje je, da je sistem porotnikov nekoliko preživet
''Moje osebno mnenje je - ne vem, če ga bodo drugi z menoj delili -, da je sistem sodnikov porotnikov za današnjo težavnost zadev morda nekoliko preživet. Mislim, da bi si v najtežjih zadevah predsednik senata ob sebi želel imeti kolege, da ne rečem profesionalce. Težke pravne probleme bi lažje predebatirali znotraj pravne stroke, saj sodniki porotniki nimajo teh znanj. Koliko časa se bo ohranil ta sistem, je težko soditi, trend pa gre v smer zmanjšanja pomena porotnikov oziroma v to, da se sodstvo v pretežnem delu, seveda kadar stranke to želijo, prepusti sodnikom,'' je prepričan sogovornik.
Pomen porotnikov se je skozi zgodovino spreminjal, res pa je, še dodaja predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča, da je laično sodstvo tudi eno od ustavnih načel sodstva. ''Porotniki so element laičnega sodstva, saj ti ljudje niso pravniki, vendar pa sodelujejo pri izvrševanju sodne oblasti,'' pojasni.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču trenutno 500 porotnikov
Na listi okrožnega sodišča v Ljubljani je trenutno 500 sodnikov porotnikov, ki jim naslednje leto poteče mandat. ''Jeseni bomo zato morali sprožiti ustrezne procedure za nov razpis. Seveda se bomo najprej soočili z vprašanjem, ali jih 500 še potrebujemo. Nagibam se k temu, da bi predsedniku višjega sodišča, ki sicer določa število mest sodnikov porotnikov na posameznih sodiščih, predlagal, da bi se to število zmanjšalo. Za koliko, je prezgodaj reči,'' dodaja.