Četrtek, 15. 6. 2023, 15.33
10 mesecev, 3 tedne
Vlada s čela inšpektorata za delo razrešila Luko Lukića
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,74
Luka Lukić se je za odhod odločil sam, iz osebnih razlogov. "Skupaj s predanimi zaposlenimi smo obrnili nov list v poglavju našega dela," je ob sestopu s funkcije ocenil Lukić.
Vlada je na današnji seji razrešila v. d. glavnega inšpektorja inšpektorata za delo Luko Lukića. Ta se je za odhod s funkcije po pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem odločil sam, so sporočili z inšpektorata in dodali, da je Lukić svoje delo opravljal uspešno. Nova v. d. glavne inšpektorice je dosedanja inšpektorica Katja Čoh Kragolnik.
Kot so danes navedli na inšpektoratu, je Lukić s svojim vodenjem prispeval k pomembnim dosežkom na področju varstva delavskih pravic, a se je v zadnjem mesecu "zgodilo več nepričakovanih osebnih okoliščin, kar je vse bolj oteževalo usklajevanje med njegovim poklicnim in zasebnim življenjem".
Glede na pomembnost in zahtevnost funkcije je ocenil, da bi delu lahko posvetil premajhen del pozornosti, "kar po njegovem mnenju ni korektno do funkcije niti inšpektorata kot tudi ni do zaposlenih in vseh državljanov, katerih pravice so predmet nadzora inšpektorata". "Zato je sprejel odločitev, da se umakne s položaja," so razloge povzeli na inšpektoratu.
"Skupaj s predanimi zaposlenimi smo obrnili nov list v poglavju našega dela," je ob sestopu s funkcije ocenil Lukić.
Čoh Kragolnikova: Barka še vedno pluje v pravo smer
Nova v. d. glavne inšpektorice Čoh Kragolnikova je doslej opravljala delo delovne inšpektorice na območni enoti Maribor in je bila hkrati tudi sindikalna zaupnica zaposlenih na inšpektoratu.
Čoh Kragolnikova verjame, da je inšpektorat trenutno na dobri poti, ki jo je treba nadaljevati. Tako bo še naprej izvajal obsežne in kompleksne nadzore, sankcioniral sistematične kršitve delavskih pravic, kaznoval kršitve varstva in zdravja pri delu ter zagotavljal spoštovane socialnih pravic, so navedli na inšpektoratu.
"Kapitan se je zamenjal, vendar barka še vedno pluje v pravo smer," je dejala ob prevzemu funkcije. "Skupaj s celotno ekipo bomo nadaljevali pomembno delo in stremeli k preprečevanju kršitev delavskih pravic in varni delovni klimi v Sloveniji, ki je v skupnem interesu vseh nas," je sklenila.
Mesec v inšpektorat vpeljal novosti
Učinkovito delo inšpektorata je ena od prioritet ministra Meseca. Kmalu po nastopu mandata je tam napovedal pomembne novosti, med drugim so lani jeseni vpeljali razširjeno tričlansko vodstvo in spremenjen način dela.
"Zdaj bomo začeli resno delati z inšpektorji, tudi sam se bom angažiral, da spoznam, kje imajo probleme ... Gremo v smer, da inšpektorji dobijo avtoriteto, potrebno za nadzor podjetij. Inšpektorat se je v zadnjih letih pretvarjal v svetovalnico. To pa ni njegova funkcija. To je, kot bi te policaj ustavil in ti prijazno namignil, da naslednjič vozi počasneje," je Mesec septembra dejal v intervjuju za STA.
Lukić, ki naj bi vodil te spremembe, je bil prvič za v. d. glavnega inšpektorja za delo imenovan septembra lani, drugič pa marca letos, in sicer najdlje do 18. septembra.
Pregledi zahtevnejših in kompleksnejših primerov
Kot so prejšnji teden v predstavitvi dosežkov v letu 2022 navedli na inšpektoratu, so se z novim vodstvom dejansko spremenile njihove prednostne usmeritve: "Če so v prejšnjih letih inšpektorji opravili kar se da veliko število pregledov, se po novem ukvarjajo s poglobljenimi pregledi zahtevnejših in kompleksnejših primerov, predvsem na področju tujih delavcev, posredovanja delovne sile ipd." Ob tem so poskrbeli za dodatno usposabljanje in izobraževanje že zaposlenih.
Vlada je inšpektoratu prižgala tudi zeleno luč za 20 novih zaposlitev, ki jih tam po lastnih navedbah pospešeno uresničujejo.
Inšpektorji za delo so lani opravili 15.698 inšpekcijskih pregledov, ugotovili 14.351 kršitev, izdali 7051 upravnih in prekrškovnih ukrepov in vložili 33 kazenskih ovadb. Skupaj so izrekli za 2,75 milijona evrov glob (2021 za 3,5 milijona evrov, leta 2020 pa za 4,1 milijona evrov glob).
