Vlada napoveduje sprejetje pokojninskih sprememb, sindikati referendum

Socialni partnerji pa bodo imeli potem še do konca avgusta čas za pripombe. Če te ne bodo konstruktivne, bo vlada predlog zakona septembra pripravila za obravnavo v DZ, napoveduje vladna stran.

Sindikati o možnosti referenduma Sindikalne centralne pa so si enotne: če besedilo ne bo spremenjeno, bo prišlo do naknadnega zakonodajnega referenduma. Predlagani pogoji, zlasti glede dolžine zahtevane pokojninske dobe in upokojitvene starosti, so zanje nesprejemljivi.

V vladi izražajo upanje, da se bodo še lahko dogovorili in referenduma ne bo. Poudarjajo, da je reforma z zdajšnjimi rešitvami nujna. Načrtujejo, da bo novi pokojninski zakon začel veljati z letom 2011.

Brez sprememb bo leta 2042 nekaj več kot 800.000 upokojencev in prav toliko delovno aktivnih prebivalcev. Statistično to pomeni, da bo na enega upokojenca prišel le še en delovno aktivni prebivalec. Izdatek za pokojnine bo leta 2021 že 13,1 odstotka BDP.

Vlada: Delati bo potrebno do 65 leta Po predlogu vlade bo treba za starostno pokojnino doseči 65 let starosti ne glede na spol. Kot poudarjajo na ministrstvu, bi bilo namreč diskriminatorno do moških, če bi se ženske lahko upokojile mlajše. Pač pa bo možnost za koriščenje časovnega bonusa za starševstvo v dolžini največ do dveh let - po 8 mesecev za enega otroka.

Tisti, ki so začeli delati zgodaj, se bodo izjemoma lahko brez odbitkov upokojili mlajši. Moški bodo morali biti stari 60 let in imeti 43 let pokojninske dobe, ženske pa bodo morale biti stare 58 let in imeti 41 let pokojninske dobe.

Pri starosti in delovni dobi ne moremo popustiti "Pri starosti in delovni dobi ne moremo popustiti. Vsako popuščanje od zdaj naprej bi pomenilo strošek na račun pokojninske blagajne," pravijo na ministrstvu.

Opozarjajo, da se bo upokojitvena starost povečevala postopoma. Če bi se npr. zavarovanec v letu 2011 po veljavnem zakonu starostno upokojil pri 63. letih, se bo po novem pri 63. letih in šestih mesecih.

Predčasna pokojnina bo omogočena tako moškim kot ženskam, ki bodo stari 60 let, vendar pa bodo morali v tem primeru računati na odbitke.

Z namenom, da bi zaustavili padanje višine pokojnin po veljavni pokojninski reformi, bi uveljavili odmerni odstotek v višini 80 odstotkov.

Izračun pokojnine glede na 34 let Obdobje za izračun pokojninske osnove, ki zdaj znaša 18 najugodnejših zaporednih let, bi po novem vključevalo 34 let. Tako bi bila osnova odmerjena bolj pravično, saj bi zajeli pretežen del aktivnega obdobja.

Po predlogu sindikatov bi bila starostna upokojitev brez odbitkov možna pri 60. letih, pri čemer bi morali imeti moški 40 let delovne dobe, ženske pa 38 let.

Sindikati se zavzemajo za to, da se malusi, ki jih predvideva že veljavni zakon, ukinejo. Obdobje za izračun pokojninske osnove naj bo 24 najugodnejših zaporednih let. Prispevna stopnja delodajalca pa naj se zviša.

Stimulacija za daljše ostajanje v zaposlitvi S predlogi sindikatov ne bi dosegli zastavljenih ciljev, saj pomenijo še milejše pogoje od veljavnih, vztraja ministrstvo. Tako se sindikati med drugim zavzemajo za ukinitev malusov, toda ti so pomembni, pravi vladna stran: "Tako je zavarovanec stimuliran za daljše ostajanje v zaposlitvi." Zvišanje prispevne stopnje za delodajalce pa bi pomenilo večjo obremenitev dela in posledično večjo brezposelnost.

Pravico do pribitka za starševstvo bo lahko uveljavljal tisti starš, ki je res skrbel za otroka, ki je torej bil na porodniškem dopustu oz. na dopustu za nego in varstvo otroka. To je v večini primerov mati, medtem ko zdaj to možnost koristijo večinoma očetje, opozarja ministrstvo.

Na pomisleke, da delodajalci ne bodo hoteli zaposlovati starejših delavcev, odgovarja, da bodo delodajalci, ki bodo zaposlovali starejše, dobili bonuse.

Pokojnine naj bi se usklajevale z rastjo plač in inflacijo Starejši delavci, ki se bodo odločili za ostajanje v zaposlitvi, pa bodo poleg plače kot stimulacijo dobili še 20 odstotkov tiste pokojnine, ki bi jo dobili, če bi se upokojili. "To je bil predlog sindikatov in smo ga upoštevali," pravijo na ministrstvu.

Pokojnine, ki se zdaj usklajujejo z rastjo plač, bi se po vladnem predlogu v 50 odstotkih usklajevale z rastjo plač in v 50 odstotkih z inflacijo. "100-odstotnega usklajevanja s plačami nima nobena država. Mi smo unikum," opozarjajo na ministrstvu.

V DeSUS pričakujejo kompromis Medtem ko socialni partnerji tega vprašanja vsaj v javnosti niso izpostavljali in naj bi točka ne bila sporna, so se predlaganemu načinu usklajevanja uprli v koalicijski DeSUS. Potem ko so tudi v drugih koalicijskih strankah izrazili pomisleke, naj bi vlada od prvotnega predloga odstopila.

V DeSUS pričakujejo kompromis, tako da bi se rast plač upoštevala v 70 odstotkih in inflacije v 30. Vladna stran pa naj bi zaenkrat pristala kvečjemu na upoštevanje rasti plač v 60 odstotkih in inflacije v 40.