Torek, 20. 3. 2018, 12.53
4 leta, 11 mesecev
Višjemu sodišču predstavljena pritožba na sodbo v primeru jeseniške deklice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,09
Senat Višjega sodišča v Ljubljani je danes obravnaval pritožbi Sande Alibabić in Mirzana Jakupija, ki sta bila na prvi stopnji spoznana za kriva več kaznivih dejanj surovega ravnanja in povzročitve telesnih poškodb, ki so vodile v smrt dveletne deklice. Odločitev višjega sodišča bo izdana pisno.
Sodnica poročevalka je predstavila sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, ki je 28. septembra lani Alibabićevo in Jakupija spoznalo za kriva vrste kaznivih dejanj, ki so julija 2016 vodila v smrt dveletne hčerke obdolženke. Sodišče je ugotovilo, da sta od januarja do julija 2016 surovo ravnala z deklico in jo trpinčila ter ji povzročala telesne in duševne bolečine. Kazniva dejanja sta storila v sostorilstvu, pri čemer je en deklici zadajal poškodbe, drugi, ki jo je bil dolžan zaščiti, pa je to dopuščal.
Čeprav zagovornika Alibabićeve in Jakupija nista predlagala izločitve javnosti ob predstavitvi sodbe, je senat višjega sodišča po uradni dolžnosti sklenil izključiti javnost iz obravnave v delu, ko so predstavili izpoved treh hčera Alibabićeve in mnenje izvedenca psihiatrične stroke.
Zagovor na osnovi zmanjšane empatije
Zagovornika obdolžencev sta danes predstavila pritožbi na prvostopenjsko sodbo. Darja Roblek, zagovornica Alibabićeve, je opozorila, da sta psiholog in izvedenec psihiatrije pri Alibabićevi ugotovila, da do svojih otrok nima empatije oz. je ta zelo zmanjšana. Zato se ji postavlja vprašanje, kako bi lahko mati brez empatije do svoji otrok, kar je lastnost, na katero ne more sama vplivati, sploh zaznala dolžnost, da prepreči protipravne posledice, torej poškodbe otroka.
Med drugim je imela pripombe tudi na ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da sta obdolženca sočasno izvedla več kaznivih dejanj, torej da je en deklici zadajal poškodbe, drugi pa je to dopuščal. Kot je dejala, pri vrsti dejanj nista mogla delovati sočasno.
Kdo je zadal poškodbe in kateri jih je dopuščal?
Jakupijev odvetnik Damijan Pavlin prvostopenjski sodbi očita, da ne podaja odgovorov na vprašanje, kaj konkretno je Jakupi storil. Po njegovem mnenju bi moralo sodišče za vsako kaznivo dejanje, ne pa v sklopu konkretno navesti, kateri od njiju je zadal poškodbo deklici in kateri je to dopuščal. Z nedefiniranjem tega se po njegovem mnenju krši individualnost kazenske odgovornosti vsakega posameznika.
Prav tako meni, da Jakupijeva dolžnost, da preprečuje nasilje nad deklico, ni izhajala iz tega, da bi bil Jakupi očim deklice, saj to ni bil. Šele v letu, ko je deklica umrla, se je namreč razvezal od nekdanje žene, prav tako z Alibabićevo nista bila v zvezi tako dolgo, da bi se lahko ta štela za zunajzakonsko skupnost.
Pavlin sicer dopušča možnost, da bo višje sodišče zavrnilo pritožbo, a če ga že mora kaznovati, naj bo to v milejši obliki, je predlagal.
