Na Svetih Višarjah, blizu tromeje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo, je ob 650. obletnici romarske poti potekalo že 22. tradicionalno srečanje treh dežel.
Srečanja, ki ga organizirata Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov, se je udeležilo več sto slovenskih vernikov iz Slovenije, zdomstva in zamejstva.
Osrednje predavanje je imel rektor Katoliškega doma v Tinjah na avstrijskem Koroškem Jože Kopeinig, medtem ko je mašo opoldan daroval mariborski metropolit in nadškof Franc Kramberger ob somaševanju izseljenskih in drugih duhovnikov.
Na srečanju tudi številni slovenski politiki
Na srečanju so imeli krajše nagovore tudi številni vidni slovenski politiki, med njimi evropski poslanec Lojze Peterle ter nekdanja ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar. Navzoča sta bila tudi nekdanja ministra Andrej Capuder in Andrej Bajuk ter številni drugi vidni predstavniki slovenskega življenja iz zamejstva, izseljenstva in Slovenije.
Kopeinig nagovarjal k dialogu, strpnosti in prijaznosti
Kopeinig je imel predavanje z naslovom Dialog - iskati resnico in v njej živeti, v katerem je več sto prisotnih Slovencev iz treh Slovenij nagovarjal k dialogu, strpnosti, prijaznosti in iskanju skupne resnice, ki nas po njegovem mnenju edina lahko osvobodi in narodu omogoči polno življenje.
"Zgodovinsko resnico vsak tolmači po svoje"
Poudaril je, da skupna zgodovina združuje in razdvaja. Zgodovinska resnica je sicer res ena sama, a jo vsak tolmači po svoje. Spomnil je na trpljenja pod fašizmom, nacizmom in komunizmom, za slovenski narod pa je dejal, da ni ne boljši in ne slabši od drugih narodov.
Iz zgodovine bi se po Kopeinigovem mnenju morali vsi naučiti, kako potreben in pomemben je ploden dialog med nami vsemi, saj v globaliziranem svetu edino z dialogom "skupaj z drugimi iščemo resnico o človeku, o svetu in o Bogu". "Le v iskrenem dialogu in z vzravnano hrbtebnico bomo premagali, kar nas še ločuje in le tako bomo sposobni za iskreno spravo," je dodal.
"Nihče nima monopola nad resnico"
Prav tako je zatrdil, da katoliška Cerkev ne more razlagati božje resnice ljudem, če jih najprej sama ne posluša. "Dialog zahteva ponižno spoznanje, da nihče nima monopola nad resnico - noben učitelj, noben duhovnik, noben državnik, tudi noben papež."
"Strateška točka Združene Evrope"
Kopeinig je za Svete Višarje dejal, da so "strateška točka Združene Evrope, kjer so se že nekdaj zbirali verniki romanskih, slovanskih in germanskih narodov. Tu se niso zbirale armade z orožjem in nabojem sovraštva drug proti drugemu, temveč z nabojem vere in ljubezni, sprave in bratstva med narodi."
Kramberger: Božja pot Evrope
Nadškof Kramberger je medtem v slovesni maši najprej poudaril izjemen pomen Svetih Višarij in božjepotnega središča skozi stoletja in nato dejal. "Že od 16. stoletja so Svete Višarje imenovali 'Božja pot treh narodov', danes lahko rečemo 'Božja pot Evrope'".
"Sami smo odgovorni za vse, kar se dogaja pri nas"
Kramberger se je dotaknil tudi odnosa vernika do države in domovine Slovenije. "Odkar imamo samostojno neodvisno državo, pišemo sami svojo zgodovino v svojo knjigo, ne več v zgodovinsko knjigo drugega naroda; smo svoji gospodarji pred svetom, tudi pred Bogom, sami smo odgovorni za vse, kar se dogaja pri nas."
Prav zato si moramo po mnenju nadškofa "vsi, ki oblikujemo življenje v matični domovini, pa tudi v zamejstvu in izseljenstvu, prizadevati, da bo naše življenje bolj pravično, solidarno, dostojanstveno, manj zamorjeno, bolj veselo in srečno, manj sprto, razdvojeno in bolj spravno."
Cerkev premajhna za vse vernike
Višarska cerkev je bila pretesna za vse vernike, zato so poslušali mašo tudi pred njo. Med mašo je pel slovenski mešani pevski zbor iz Augsburga v Nemčiji, ki je tudi pomagal sooblikovati kulturni program, s katerim se je srečanje treh Slovenij na Višarjah tudi zaključilo.
Križev pot posvetili Grozdetu in trpljenju v Hudi jami
Udeleženci romanja so se sicer začeli zbirati že pred 8. uro, saj se je takrat začel križev pot, ki je vodil do cerkve Matere Božje na Svetih Višarjah. Križevega pota se je udeležilo več kot sto vernikov, letos so ga pa posvetili blaženemu Lojzetu Grozdetu in trpljenju, ki se je zgodilo v Hudi jami.