Varčevalni ukrepi za koalicijo nujni, za opozicijo razgrajevanje socialne države

Nadaljevali jo bodo v petek, ko bodo tudi odločili o množici vloženih dopolnil, s katerim bodo v zakon vnesli rešitve iz dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja. Po predstavitvi stališč poslanskih skupin so poslanci prešli na razpravo o posameznih členih in vloženih dopolnilih, a jo je večina razpravljavcev izkoristila za splošno razpravo o zakonu. V razpravo so se sicer večinoma vključevali opozicijski poslanci, ki so vladi očitali razgrajevanje socialne in pravne države. Koalicijski poslanci so jim odgovarjali, da so varčevalni ukrepi nujni in ne bodo prizadeli najšibkejših.

K zakonu vloženih več kot sto dopolnil K zakonu je vloženih več kot sto dopolnil, ki jih je sicer mogoče vlagati še vse do začetka glasovanja. Koalicijske poslanske skupine z dopolnili predlagajo, da se v zakon vnesejo rešitve, za katere se je vlada danes dogovorila s sindikati javnega sektorja, s katerimi je podpisala stavkovni sporazum ter dogovor o znižanju plač in drugih varčevalnih ukrepih.

Tako koalicija predlaga črtanje vseh členov, ki posegajo na področje standardov in normativov v vzgoji in izobraževanju. Poleg tega bi z dopolnili v zakon vnesli osemodstotno znižanje plač javnih uslužbencev ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij.

Nove rešitve glede dopusta in prevoza na delo Glede na dogovor vlade in sindikatov koalicijske poslanske skupine predlagajo tudi nove rešitve glede dopusta in prevoza na delo. Povračilo stroškov prevoza na delo bi tako v skladu s predlaganim dopolnilom pripadlo zaposlenim glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Kilometrina bi znašala osem odstotkov cene bencina. Namesto predvidenih 32 dni pa naj bi javnim uslužbencem odslej pripadlo 35 dni dopusta.

Iz varčevalnih ukrepov bodo črtali sporno določbo o pogojih upokojevanja Poleg tega koalicija predlaga umik sporne določbe glede pogojev za upokojevanje, ki so jo poslanci v zakon vključili na seji matičnega odbora za finance in naleteli na ogorčen odziv sindikatov. Z dopolnilom bo tako pri pravici do starostne pokojnine še naprej omogočeno uveljavljanje dodane dobe in znižanje starostne meje na račun otrok za moške. Vsebino tega člena naj bi socialni partnerji uskladili pozneje v okviru socialnega sporazuma.

Precej dopolnil so vložili tudi v opozicijskih Pozitivni Sloveniji in SD. Med drugim predlagajo črtanje znižanja nadomestila za bolniško odsotnost ter zmanjšanje letnega dodatka za rekreacijo za upokojence.

Pogačnik opozoril na nujnost sprejema zakona Poslanec SDS Marko Pogačnik je med razpravo opozoril na nujnost sprejema zakona, saj je javno porabo nujno treba uskladiti z realnostjo. Poslanci so danes po njegovih besedah pred pomembno odločitvijo, pri čemer takšnega paketa ne sprejemajo z veseljem. Ker pa se zavedajo resnosti situacije, je v danem trenutku takšen zakon najboljša možna rešitev. Kot je še dejal Pogačnik, so v SDS prepričani, da je Slovenija socialna država in bo to tudi ostala, ne sme pa postati "socialna ustanova".

"Odraz izjemnih razmer" Predlagani zakon je po mnenju Riharda Branislja (Državljanska lista) odraz izjemnih razmer, v katerih so se znašle država in njene javne finance. Poslanec priznava, da bo zakon posredno ali neposredno prizadel slehernega državljana, a so takšni ukrepi nujni, poleg tega pa so tudi rezultat socialnega dialoga in konsenza. V DL so po besedah Branislja prepričani, da državljani razumejo stanje, v katerem se znašla država.

"Gospodarska kriza dolžniške narave" Poslanec SLS Mihael Prevc opozarja, da je gospodarska kriza dolžniške narave in se je ne bo rešilo le z dodatnimi finančnimi injekcijami v gospodarstvo. Prihodkovne strani proračuna se po njegovih besedah ne da polniti "kar tako, na silo". Zato vztrajajo pri tem, da je najprej treba urediti odhodkovno stran, ker tako ljudje kot podjetja dodatnih davčnih obremenitev ne morejo več prevzemati, je še dejal Prevc.

"V usklajevanjih narejeno veliko izboljšav Tudi poslanci DeSUS so prepričani v nujnost sprejema zakona. Kot je pojasnila Marija Plevčak, so bili sprva nekateri ukrepi neuravnoteženi, a so v usklajevanjih naredili veliko izboljšav. V DeSUS so zadovoljni, da so koalicijski partnerji prisluhnili njihovemu zavzemanju za ohranitev dodatka za rekreacijo upokojencem in tudi drugim predlogom. V tej poslanski skupini tako ne vidijo več razloga, da zakon ne bi bil več sprejemljiv za javnost.

"Če bi obstajala lažja pot, bi jo gotovo izbrali" "Če bi obstajala lažja pot, bi jo gotovo izbrali," pa je dejal poslanec NSi Matej Tonin. Kot pravi, se zavedajo, da s tem zakonom ni bil nihče zadovoljen, niti v koaliciji, a so s skupini močmi ublažili nekatere pritiske, denimo na družine. Toninu se zdi pravično, da ukrepi ne bodo prizadeli družin z najnižjimi prihodki. Glede plač v javnem sektorju pa poslanec opozarja, da sedaj zakon končno odpravlja vsa plačna nesorazmerja.

Da bosta zakon podprla, sta napovedala tudi poslanca narodnih manjšin Laszlo Göncz in Roberto Battelli.

"Ukrepi slabi in nečloveški" Predlogu pa kot omenjeno ostro nasprotujejo v opozicijskih poslanskih skupinah. Kot je dejal Jani Möderndorfer, v Pozitivni Sloveniji ne podpirajo ukinitve javnega šolstva in zdravstva, razvrednotenja pravne države in ukinjanja pridobljenih pravic ter zmanjšanja dostopnosti do visokega šolstva. V PS sicer pozdravljajo dogovor med vlado in sindikati, saj menijo, da bi bila referendumska blokada slaba, kljub temu pa ukrepov, ki so po besedah poslanca slabi in nečloveški, ne bodo podprli.

"SD ne nasprotuje varčevanju, ampak obsegu in obliki" Tudi poslanka SD Andreja Črnak Meglič je zakonu očitala vrsto resnih pomanjkljivosti, med drugim neustavnost. Kot pravi, ne nasprotujejo samemu varčevanju, ampak obsegu in obliki, kot ga predlaga vlada. Zakon po njenem mnenju razgrajuje socialno državo, takšna politika pa krizo še poglablja in povečuje socialne razlike. Zakon je po njenem mnenju neuravnotežen, saj največje breme nalaga srednjemu sloju. Vladi še očita, da najbolj posega v sektorje, ki bi morali imeti ključno vlogo pri ponovnem zagonu gospodarstva.

Že dopoldne je pred DZ nastopil predsednik vlade Janez Janša. Kot je povedal, je rebalans letošnjega državnega proračuna le eden od treh nujnih korakov, da Slovenija izide iz krize. Slediti morata ponovno doseganje gospodarske rasti in novo zaposlovanje v gospodarstvu, dokler ne bo novih delovnih mest, pa ne bo mogoče krepiti socialne funkcije države, je poudaril Janša.

"Brez konsolidacije javnih financ in zmanjšanja primanjkljaja ni pogojev za trajnostno rast" "Rast ali varčevanje. Gre za umetno dilemo. Brez konsolidacije javnih financ in zmanjšanja primanjkljaja ni pogojev za trajnostno rast," je na seji zatrdil premier. Po zagotovilih premierja je bila pri pripravi rebalansa težnja vlade, da se bremena varčevanja razdelijo pravično, tako da ta ne bodo prizadela tistih z najnižjimi prihodki. "Gre za socialno zelo občutljiv pristop, ki ga nismo zasledili v nobeni drugi državi, kjer so sprejemali ukrepe," je po poročanju MMC še zatrdil premier.

Poudaril, da je nujno treba znižati proračunski primanjkljaj Janša je ob predstaviti rebalansa za leto, katerega polovica je skorajda že minila, poudaril, da je nujno treba znižati proračunski primanjkljaj. Ta je v zadnjih treh letih presegal šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), naša rast zadolževanja je bila najvišja v EU, je bil kritičen. Janša je pojasnil, da bomo 750 milijonov evrov plačali za obresti, kar je bistveno več kot lani ali predlani. "Vse, kar bomo privarčevali z znižanjem plač, potnih stroškov in na ostalih področjih, bomo dali za obresti," je povzel in obžaloval, da nič od tega ne more iti za investicije.

"Slovenija je tri leta živela v prepričanju, da se bodo stvari popravile same po sebi" Lažje poti ni, je dejal o proračunskih dokumentih. "Slovenija je tri leta živela v prepričanju, da se bodo stvari popravile same po sebi, a smo v ponovni recesiji, in mislim, da mora biti konec utopičnega prepričanja, da se lahko zadolžujemo in bo nekdo drug plačal naše račune," je dejal.

Časa za še en mesec pogajanj po njegovih besedah ni, sprejemu rebalansa in zakona za uravnoteženje javnih financ pa bodo sledila pogajanja o socialnem sporazumu. Glede tega je dejal, da "ni katastrofa, če nekdo izgubi delo, katastrofa je, če delo izgubiš in kmalu ne dobiš enakega ali bolje plačanega delovnega mesta". Ob tem je dejal, da bi si vladna koalicija zelo želela, če bi opozicija sprejela ponujeno roko partnerstva.

Brez varčevalnih ukrepov, ki jih vlada predlaga državnemu zboru v sprejem skupaj z rebalansom letošnjega državnega proračuna, bi nam bilo po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča v naslednjih letih še slabše. Gospodarska aktivnost bi upadala vse do leta 2015, brezposelnost pa bi se povečevala, je v DZ dejal minister.

Do leta 2015 bomo morali najti rešitve tudi za preostalo milijardo evrov primanjkljaja Cilj rebalansa je ukrotiti proračunski primanjkljaj pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), je ob predstavitvi proračunskih dokumentov dejal Šušteršič. Presežek odhodkov nad prihodki torej lahko znaša 1,1 milijarde evrov. To številko bo treba v naslednjih letih še zmanjšati, še zlasti zato, ker je ustavna komisija DZ v sredo podprla predlog ustavnega zakona za vnos fiskalnega pravila v ustavo. To nam bo zapovedovalo, da bomo morali do leta 2015 najti rešitve tudi za preostalo milijardo evrov primanjkljaja, je dejal.

"Ti ukrepi niso enostavni" "Ti ukrepi niso enostavni, prizadeli bodo marsikoga in jih ni bilo enostavno predlagati," je povzel minister. A primanjkljaj moramo znižati, je ponovil in odgovoril tudi na vprašanje, ali bodo ti ukrepi prizadeli gospodarsko rast. "Ne moremo razmišljati o tem, da bi ohranili ali še povečali primanjkljaj ter ta sredstva namenjali za pospeševanje gospodarske rasti. Takšna politika v majhnem odprtem gospodarstvu ne daje rezultatov," je dejal.

Dogovor s sindikati ocenil kot zelo pomemben Šušteršič je dogovor s sindikati o omilitvi nekaterih varčevalnih ukrepov ocenil kot zelo pomemben. Še posebej zato, ker v Sloveniji še ni bilo podobnega dogovora, ko bi se sindikati zavezali, da ne bodo zahtevali referenduma zaradi ukrepov, ki so dejansko zelo težki in pomenijo tudi začasno zniževanje dohodkov velikega števila ljudi.

"To kaže, da je vlada uspela z argumenti prepričati, da so ukrepi nujni" "To kaže, da je vlada uspela z argumenti prepričati, da so ukrepi nujni in da v tem času dejansko ni boljše alternative," je dejal. To je dobra popotnica, da v prihodnjih mesecih na urejen način in brez občutka izrednih razmer opravimo še ostale potrebne zadeve, je dejal in izpostavil pokojninsko in zdravstveno reformo ter socialni sporazum.

Zakon o uravnoteženju javnih financ bo v letošnjem letu prinesel približno 500 milijonov evrov finančnih učinkov, v prihodnjem letu pa 750 milijonov, je kasneje ob obravnavi zakona o uravnoteženju javnih financ še pojasnil Šušteršič. Opozoril je še, da je sprejem zakona nujen, sicer bo država zašla v izjemno težko situacijo. Kot je pojasnil Šušteršič, bodo razliko med prvotnim vladnim predlogom in kompromisnim pokrili z zmanjšanjem drugih postavk v proračunu in prerazporeditvami.

Vasle: Krizna leta za Slovenijo razvojno izgubljena Leta od izbruha finančne in gospodarske krize so bila po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta za Slovenijo razvojno izgubljena. V predstavitvi poročila o razvoju je poslancem povedal, da je prvi korak za izboljšanje razmer uravnoteženje javnih financ, saj je zadolževanje Slovenije v tujini trenutno praktično onemogočeno. Nato pa sledijo strukturne reforme in dvig konkurenčnosti gospodarstva, pri čemer je omenil reformo trga dela v smeri večje prožnosti.