Sreda, 20. 6. 2018, 13.40
7 let, 2 meseca
Vaja letalske nesreče na Brniku osredotočena na eksplozivne snovi #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Na vojaškem delu brniškega letališča je danes potekala vaja kriznega odzivanja v primeru letalske nesreče Zlomljeno krilo 2018. Tokratna vaja je bila usmerjena zlasti v identifikacijo in odkrivanje nevarnih snovi. Sodelovalo je več kot 60 gasilcev, policistov in preiskovalcev, prvič pa tudi reševalni pes.
Gre za tradicionalno vajo, ki jo že deset let pripravljajo na različnih lokacijah. Njen namen je vaditi postopke koordinacije različnih služb in uskladitev vseh postopkov. Vajo sta v sodelovanju s Fraportom Slovenija organizirala Stalna komisija za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ministrstva za obrambo ter Nacionalni forenzični laboratorij ministrstva za notranje zadeve.
Vaja usmerjena v odkrivanje nevarnih eksplozivnih snovi
Scenarij tokratne vaje je predvideval, da je civilno tovorno letalo, ki je prevažalo nevarne snovi, med zasilnim pristankom strmoglavilo na vojaške helikopterje in letala, ki so bili parkirani oziroma v pripravljenosti na vojaškem delu brniškega letališča. V nesreči naj bi bilo najmanj šest mrtvih ali huje ranjenih.
Aktivirale so se službe, ki posredujejo ob takšnih nesrečah. Predstavile so postopke gašenja razbitin helikopterja, zavarovanja kraja nesreče in dokazov, identifikacijo in odstranjevanja nevarnih snovi ter njihovo nevtralizacijo, postopke identificiranja žrtev ter preostale potrebne postopke za nemoteno preiskavo letalske nesreče.
Kot je pojasnil glavni preiskovalec letalskih nesreč in incidentov na ministrstvu za obrambo Mihael Klavžar, je bila letošnja vaja v nasprotju s predhodnimi usmerjena v identifikacijo in odkrivanje nevarnih snovi, tako eksplozivnih kot kemičnih in bioloških. Zaznali so namreč porast nevarnosti industrijskih nesreč ali namernega ogrožanja ljudi z nevarnimi snovmi.
Prvič so v takšno vajo vključili tudi reševalne pse. Kot je pojasnil vodja veterinarske enote Slovenske vojske Peter Levstek, so namreč ugotovili, da je v primeru raztrosa tovora na veliki površini le pes sposoben v kratkem času preiskati in najti eksplozivna sredstva, da se področje lahko zavaruje in se ne zgodi kakšna nesreča pri reševalcih in preiskovalcih.
Na Brniku se zgodi do 200 izrednih dogodkov na leto
Prvi na kraju dogodka so bili letališki gasilci, ki so poskrbeli za gašenje helikopterja in pri tem pokazali najnovejšo pridobitev, in sicer simulator helikopterja. Ta bo namenjen usposabljanju na novi gasilski letalski akademiji, ki bo v prihodnjega pol leta nastala na območju brniškega letališča in na kateri se bodo usposabljali tudi gasilci z drugih letališč.
Za zagotavljanje čim večje strokovnosti in hitrosti posredovanja so vaje vedno dobrodošle. Ker je letalstvo v porastu, je potreba po izurjenih reševalcih vse večja. Ker je velikih letalskih nesreč na srečo malo, se vaj udeležujejo tudi reševalci iz tujine in si na ta način pridobivajo izkušnje, je pojasnil Klavžar.
Kot je povedal poveljnik letališke gasilsko-reševalne enote Milan Dubravac, imajo na brniškem letališču kar okoli 200 izrednih dogodkov letno, med katere spada tudi obolelost obiskovalcev, saj je na območju letališča veliko ljudi, hkrati pa je območje letališča tudi vse večje. Redkejša so posredovanja, kar zadeva same letalske nesreče.
Alarmi prve stopnje sicer niso tako redki, saj je stopnja varnosti v letalskem prometu izredno visoka. Ko ena lučka v pilotski kabini napačno zasveti, se že pojavi alarm. Spoprijeli pa so se tudi že z resnejšimi težavami. Tako se je Dubravac spomnil primerov, ko se kolesa letala niso do konca odprla in ko je manjše letalo nekoliko zdrsnilo s steze.
