V Žalcu smo pili pivo iz prve fontane piva v Evropi #fotozgodba #video

To je žalska fontana piva, imenuje se Zeleno zlato. Na prvi pogled ni videti kaj prida - naključnemu mimoidočemu, ki zanjo še ni slišal, se bo zdela kot umetelna betonska ploščad z nekaj informativnimi tablami in medeninastimi gravurami.

Prava stvar se pokaže, ko se iz prej skoraj brezobličnega betonskega monolita dvigne pet pip, iz katerih si obiskovalec fontane lahko v spominski vrček, tega bo kupil na eni od številnih lokacij v Žalcu, natoči pivo. Na fotografiji ob fontani stoji Hana Šuster Erjavec, vodja projekta fontana Zeleno zlato.

Dvigovanje potopnih pip, iz katerih teče pivo:

Delujočih pip, iz katerih teče pivo, je za zdaj pet, prav toliko kot različnih vrst piva. Hana Šuster Erjavec obljublja, da bo sčasoma delovalo osem pip - toliko, kot so jih predvideli ob začetku gradnje fontane.

Da si natočimo pivo, potrebujemo spominski vrček, ki ima na dnu čip NFC. Vrček bomo lahko za šest evrov kupili  v žalskem turistično-informativnem centru (TIC) in v enem od gostinskih lokalov v Žalcu. Teh je na poti iz smeri Celja do fontane Zeleno zlato, ki stoji v žalskem parku, kar precej. Vrček nato postavimo pod pipo, kjer je čitalec čipov NFC, in točenje piva se začne. Na vsaki pipi ga dobimo en deciliter, natočimo pa si lahko največ pet decilitrov piva.

Kako poteka točenje piva na fontani Zeleno zlato v Žalcu:

Prvi deciliter piva je natočil župan občine Žalec Janko Kos:

Prva novinarska degustacija piva iz fontane Zeleno zlato.

Na torkovem odprtju fontane Zeleno zlato bo strankam, te bodo jutri izjemoma kupile samo vrček, pivo pa nato pile brezplačno, na voljo pet vrst piva: avtohtoni žalski Kukec, temno kovaško pivo iz pivovarne hotela pod Roglo, medeno svetlo pivo Kratochwill, bakreni ale Adam Ravbar in pivo Maximus imperial IPA iz pivovarne Vizir. Na fotografiji je deciliter zadnjega.

Hana Šuster Erjavec pravi, da bodo vsak mesec poskusili zamenjati eno ali dve vrsti piva, vsekakor pa bo povsem nov izbor strankam na voljo ob vsakem začetku nove sezone obratovanja fontane Zeleno zlato. Ta namreč ne bo odprta celo leto, sezona bo trajala od 1. aprila do 31. oktobra. Fontana bo vsak dan obratovala od 10. do 21. ure.

Fontana ni namenjena popivanju, temveč širjenju kulture pitja piva

Janko Kos, župan občine Žalec, je dejal, da fontana ne bo mesto, kjer se bo popivalo, temveč se bo pri fontani vzpodbujala in širila kultura pitja, okušanja različnih vrst piva. Hana Šuster Erjavec je dodala, da je v Sloveniji je v zadnjih letih naraslo število mikropivovarn, ki s spreminjanjem obstoječih tehnik varjenja piva in ustvarjanjem novih pihajo na dušo ljubiteljem piva. Žalec bo s fontano poskusil ujeti ta trend.

Nismo pa dobili pravega odgovora na vprašanje, kako bodo v občini Žalec preprečili, da bi fontano Zeleno zlato s čisto novim vrčkom obiskal in si pivo natočil mladoletnik. "Kaj, če moj otrok ali nečak pri meni doma najde še zapakiran vrček z neizkoriščenim čipom (vsak vrček bo omogočal samo enkratno natakanje piv, op. p.) in si gre k fontani natočit pivo?" Vaš otrok je vaša odgovornost, so nam odgovorili in zlorabo alkohola brez vednosti staršev primerjali z zlorabo cigaret. Novinarska konferenca pred degustacijo piva, na fotografiji od desne proti levi: Tanja Razboršek-Rehar, direktorica žalske občinske uprave, Janko Kos, župan občine Žalec, Hana Šuster Erjavec, vodja projekta fontana Zeleno zlato, in Borut Sitar, vodja gradnje fontane piva.

Pod pokrovko fontane Zeleno zlato

Dobesedno pod pokrovko - ploščad fontane, kjer se preizkuša pivo, je namreč strop približno 60 kvadratnih metrov velikega prostora, kjer so pospravljeni sodi, črpalke, cevi in elektronika, potrebna za čim bolj samodejno delovanje fontane. Točenje piva z oddaljene lokacije sicer ves čas nadzoruje računalnik, nam je povedal Borut Sitar, ki je bdel nad gradnjo fontane Zeleno zlato. Tole so sodi, v katerih je spravljeno pivo. Prostor s sodi je ohlajen na prijetnih skoraj 0 stopinj Celzija.

Cevi in črpalka, ki pivo dostavlja do pip na površju.

Takole so potopne pipe videti od spodaj. Nameščene so na hidravlične roke, ki jih ob prenehanju točenja piva spustijo nazaj v globino.

Dva rezervoarja za vodo. Zakaj fontana piva potrebuje vodo? Zato, ker je Zeleno zlato tudi vodna fontana, ki bo pivskemu vidiku dodala estetsko komponento.

Tole je ena od šob, iz katerih bo iz fontane pod nebo pršila voda. Tudi vodnih šob je osem, toliko kot potopnih pip za pivo. 

"Milijona za ceste in 600 tisočakov za vodovod ne vidi nihče, 170.000 evrov za fontano pa vsi." 

Vprašanje o ceni fontane je bilo na novinarski konferenci, ki se je odvila pred degustacijo piv, slišati zelo pogosto. Župan občine Žalec Janko Kos je večkrat poudaril, da je občina iz proračuna kljub več različnim navedbam predvsem nasprotnikov gradnje fontane za projekt Zeleno zlato odštela 170.000 evrov. To je obenem denar, ki ne izvira iz davkoplačevalskih sredstev, temveč iz davka od dobitka, ki ga je Žalec pred dvema letoma prejel, ko je bil v občini vplačan zmagovalni listek loterije Eurojackpot. Dobitek je bil vreden kar 28 milijonov evrov, občina Žalec je dobila okrog 4 milijone evrov.

Končna cena gradnje fontane Zeleno zlato je bila okrog 350.000 evrov. Preostanek sredstev je zagotovilo 92 različnih podjetij in 58 posameznikov. Vsi, ki so prispevali več kot 1.000 evrov, so dobili posvetilo na sami fontani (na fotografiji).

Posvetilo donatorjem je tudi tovorno dvigalo za sode s pivom:

Ali lahko fontana piva postane nova turistična znamenitost Slovenije?

Župan občine Žalec Janko Kos meni, da je kaj takšnega povsem mogoče, saj je fontana Zeleno zlato prva tovrstna atrakcija v Evropi. "Na torkovo otvoritev prihaja 12 delegacij iz tujine - Irske, Češke, Italije, Srbije, Hrvaške -, računamo pa tudi na goste z drugih celin. Sredi septembra se v Savinjski dolini namreč končuje sezona obiranja hmelja, prejeli pa smo že več vprašanj potencialnih gostov, ki bi ta običaj pri nas radi izkusili na tradicionalen način. Zagotovo bodo potem obiskali tudi fontano. "

Tanja Razboršek-Rehar, direktorica žalske občinske uprave, je dodala, da se je občina Žalec za promocijo fontane Zeleno zlato že povezala z vodstvi drugih slovenskih turističnih znamenitosti, kot je Postojnska jama. "Povprečen turist iz tujine v Sloveniji obišče tri do štiri znamenitosti. Ni razloga, da fontana Zeleno zlato ne postane ena od njih," meni Razboršek-Reharjeva.