Sreda, 6. 9. 2017, 12.44
6 let, 6 mesecev
Čas trgatve
V vinskih velesilah katastrofalno, pri nas bo vino fenomenalno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,40
Slovenskim vinarjem je v primerjavi s precej obupanimi kolegi iz sosednjih držav, kjer tako slabe letine niso imeli že desetletja, narava letos očitno prizanesla. Tudi naši vinarji pa opozarjajo na vse zgodnejše trgatve - grozdje je danes zrelo okrogel mesec prej kot pred dvema desetletjema, pravi gospodarstvenik in vinar Samo Kupljen.
Briški vinar Stojan Ščurek in direktor Bauhausa Samo Kupljen, ki ima vinsko klet v Jeruzalemskih goricah, sta zadovoljna z letino, čeprav je del pridelka pobrala spomladanska pozeba, nekaj pa suša in pošiljke toče.
Ščurek pravi, da so pred dnevi začeli trgatev, ki bo potekala slabe tri tedne. Če ne bi bilo toče, bi bila letina nadpovprečna, pravi. "Malenkost je odnesla spomladanska pozeba, približno štiri od 20 hektarjev nam je uničila toča. K sreči imamo razdrobljene parcele, tako da se tveganje porazdeli in hujšega ni bilo," razlaga. Letina je kljub muhasti naravi količinsko dobra, grozdje pa lepo in kakovostno, pravi.
Znani vinar Stojan Ščurek pravi, da je letina klub nekaj udarcem muhaste narave količinsko dobra, grozdje pa lepo in kakovostno.
Preberite še:
Štajerec, ki stare vinske sode spreminja v pohištvo
Francozi ukradli znamenito štajersko Srce med vinogradi
Ko doktorja znanosti v središču Ljubljane odpreta vinski bar
V Jeruzalemu na trgatev še čakajo
Kupljen, ki je pred leti podedoval 18 hektarjev vinogradov družbe Vino Kupljen v štajerskem vinorodnem okolišu, na pravi čas za začetek trgatve, ki je tudi njegov letni dopust, še čaka.
"Trgati bomo začeli med 15. in 22. septembrom, predvidoma bo trajalo od štiri do šest tednov. Pri nas ne trgamo vsak dan, vse se prilagaja zrelosti grozdja in vremenu," pravi. Večjih pretresov, ki bi skrčili pridelek, tudi pri njih letos ni bilo, pravi. "Imeli smo pozebo, ki pa na srečo ni bila usodna, tudi suša nas ni pretirano prizadela. Kljub visokim temperaturam listna masa ostaja temnozelena," razlaga in dodaja, da bo letina dobra, če le ne bo kakšnih negativnih presenečenj v prihodnjih tednih.
Ena od njegovih objav na Twitterju:
No snack no harvest but measuring acid, total phenols (tanin and anthocyan) sugar. Looking at color of seeds. All: very promising pic.twitter.com/55w42YRsSl
— Samo Kupljen (@SamoVino) August 18, 2017
Naravne nesreče krčijo pridelek ...
Pričevanja iz ust slovenskih vinarjev so tako precej bolj optimistična, kot jih je mogoče slišati iz drugih držav. V Franciji, državi, ki velja za eno od gonilnih sil vinskega sveta, vinarji pravijo, da bo trgatev zaradi spomladanske pozebe najslabša po letu 1945. Mil marec, ki mu je sledila aprilska zmrzal, bo pridelek v primerjavi z lanskim letom skrčil za petino.
Tudi v prav tako ugledni vinarski sosedi Italiji naj bi bila letina po vročinskem valu, ki so ga poimenovali Lucifer, najbolj skromna v zadnjih 60 letih.
... globalno segrevanje priganja vinogradnike
Hrvaški Novi list je na primer včeraj poročal o težavah njihovih vinarjev, ki pa niso povezane z naravnimi nesrečami, temveč z globalnim segrevanjem. To naj bi povzročalo velike spremembe v časovnici vinogradniške sezone.
Grozdje dozoreva vse hitreje, trgatve pa se pomikajo v vse zgodnejše termine. Če bi grozdje trgali v še pred nekaj leti običajnih zgodnjejesenskih terminih, bi imelo vino več kot 16 odstotkov alkohola, kar ne bi bilo več vino, ugotavljajo sogovorniki portala. Hkrati hitrejše dozorevanje povzroči, da v vinu ni izrazitih nians, ki jih sicer pridobi v procesu dozorevanja.
Preberite še:
Emmanuel Macron: francoski predsednik, ki se (končno) spozna na vino
Slovenci po pridelavi vrhunskih vin pred Italijani
Samo Kupljen, sicer direktor Bauhausa, bo trgatev začel čez dober teden ali dva. Pričakuje dobro letino, če le ne bo kakšnih negativnih presenečenj v prihodnjih tednih.
Vse zgodnejše trgatve
"Učinki segrevanja ozračja so očitni," meni tudi Kupljen. "Pri nas so se trgatve v 20 letih premaknile za poln mesec naprej. Če so se nekoč začenjale oktobra, se danes sredi septembra. A ta proces še ni končan, tako da bodo trgatve v avgustu, ki so bile nekoč redkost, verjetno postale skoraj običajne. Podobno se dogaja tudi v drugih okoliših."
Bolj za šalo kot zares: ali to pomeni, da bomo morali premakniti praznik vina, god svetega Martina, ko se mošt po starih običajih iz nečistega in grešnega novega vina spremeni v pravo vino? Kupljen v smehu odvrne, da ni potrebe po tem, bo pa vino do 11. novembra boljše.
Pretirani posegi v naravo
Zaradi višjih temperatur grozdje hitreje dozoreva, s čimer se spremeni tudi raven sladkorja in kisline. Rezultat je vino slabše kakovosti in z večjo vsebnostjo alkohola.
Tudi Ščurek opaža, da so trgatve vse zgodnejše. "V zadnjih letih se trgatve pogosteje začenjajo tudi že avgusta, kar pri nas še pred nekaj leti ni bilo običajno. Mislim, da na vse poleg sezonskosti - pozneje pride pomlad, poznejša je trgatev - vpliva tudi sprememba načina obdelave. Hektarski pridelki so manjši, vse je bolj naravno, s tem pa tudi dozori prej," meni.
Dodaja, da so razlog za zgodnejše trgatve lahko tudi neposrečene prakse vinarjev. "Nekatere moderne sorte imajo preprosto preveč alkohola. Ker trg danes zahteva svežino, morajo vinarji trgati toliko prej."
Ponekod trto sadijo na neustreznih podlagah, meni. "V Istri in Dalmaciji ponekod meljejo kamenje in sadijo trto na območjih, kjer je nikoli ni bilo. Ustrezno vlago zagotovijo s sistemi namakanja, dovajanje vode pa v vročini pospeši rast trte. Podobno so na našem Krasu, kjer je rodovitna zemlja le v vrtačah, ponekod nasuli zemljo na skalnat teren in tam zasadili trto. Propustnost tal je tu čisto drugačna. Mislim, da včasih preveč posegamo v naravo," meni sogovornik.
Tako se segreva slovenski zrak
Medtem ko so temperature zraka po svetu v zadnjih petih desetletjih v povprečju zrasle za 0,8 stopinje Celzija, se je v Sloveniji povprečje dvignilo za 1,7 stopinje Celzija. Na vzhodu se je na splošno ogrelo nekoliko bolj kakor na zahodu Slovenije, ugotavlja Arso.
Na spodnji fotografiji spremembe po letnih časih:
