Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
1. 6. 2010,
15.11

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Torek, 1. 6. 2010, 15.11

8 let

V Razkrižju težave zaradi neživljenjske meje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Slovenija in Hrvaška bi težave na meji v Razkrižju lahko rešili z zamenjavo zemljišč, a je težava, da želi več prebivalcev, ki so zdaj na Hrvaškem, v Slovenijo, nihče pa noče iz Slovenije na Hrvaško.

Na območju Razkrižja ima več družin težave zaradi neživljenjske meje. Več ljudi mora na poti do svoje hiše vsak dan prestopati mejo. Posest družine Bedekovič na primer leži tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Sprva je imel Emil Bedekovič nepremičnino le na hrvaškem delu posesti, nato pa je zgradil brunarico na slovenskem delu, dobil hišno številko Vešica 12a in z družino tam prijavil stalno prebivališče. Tako lahko vsaj otroci obiskujejo šolo bolj normalno, kot so jo pred tem, nam je povedal župan.

Z mediji ne govori "zaradi policije" Bedekovič z mediji ne želi govoriti. Neuradno zato, ker ima občutek, da ga slovenski policisti po vsakem javnem nastopu večkrat nadzirajo in ga celo obiščejo na domu. S PU Murska Sobota so nam sporočili, da so Emilu Bedekoviču nazadnje 31. decembra 2007 pisno predlagali rešitev njegove težave. Kakšna je bila ta rešitev in ali jo je Bedekovič sprejel, nam na policiji niso povedali. Bedekovič z nami ni želel govoriti.

Policija nam je sporočila še, da jim ni znano, da bi občani, ki prestopajo državno mejo na območju Razkrižja, imeli težave s policijo. Način prehoda je urejen in določen v skladu s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Podarjajo, da kar najbolj poenostavlja gibanje obmejnega prebivalstva, ki je neposredno prizadeto zaradi poteka državne meje.

Cesta bi bila predraga Pogovor z nami so odklonili tudi nekateri drugi prebivalci z znanimi težavami zaradi meje. Župan Razkrižja Stanko Ivanušič nam je povedal, da noben dvolastnik nikoli ni bil kaznovan zaradi prehoda meje in da zaradi tega nikoli ni bilo večjih težav s policijo.

Težave nekaterih občanov so rešili z novimi cestami, meja okoli Bedekovičeve hiše pa je tako čudno postavljena, da bi cesta, ki bi jo pripeljala do mejnega prehoda, stala preveč, da bi jo gradili za le eno družino, meni župan.

Največja koncentracija prehodnih točk Težave rešujejo tudi s točkami za prehod meje zunaj mejnih prehodov. Na tem območju jih je sploh največja koncentracija prehodnih točk na vsej slovenski meji. A tudi s to rešitvijo prebivalci niso popolnoma zadovoljni.

Dvolastniki se morajo ob prehajanju t. i. zelene meje večkrat na dan ustavljati ter odklepati in zaklepati zapornice. Več prehodnih točk je na klancih in dvolastniki pogosto prevažajo tovor. Največ težav pa imajo obiskovalci ali delavci, še posebno ob trgatvah, saj morajo, ne kot dvolastniki, v vsakem primeru prek mejnega prehoda.

Bi se arbitraža sploh ukvarjala z Razkrižjem? Ivanušič ni prepričan, ali bosta državi težave posamičnih družin v Razkrižju sploh poslali pred arbitražno sodišče. Državi sta že razmišljali o zamenjavi zemljišč. "Hrvati bi že menjali hišo za hišo, a pri nas ni nikogar, ki bi želel na Hrvaško," je Ivanušič pojasnil, zakaj jim dogovor ni uspel. . Vseeno je prepričan, da so takšni popravki mogoči, s tem pa ne bi obremenjevali arbitražnega sodišča.

Sporazum Drnovšek-Račan je predvideval korigiranje meje pri treh hišah družine Mesarič. Slovenska družina živi med kontrolnima točkama mejnega prehoda, na hrvaškem katastru, a bi bila raje v Sloveniji. Ko jih je leta 2007 zagrebški geodetski zavod obvestil, da želijo premakniti hrvaško kontrolno točko mejnega prehoda Banfi-Razkrižje bližje Sloveniji, so se Mesaričevi razburili in odstranili količke geodetskega zavoda.

"Nič večjega" Takratni generalni direktor policije Jože Romšek je družini v pismu sporočil, da so vse rešitve začasne in da slovenska policija ne more izvajati nobene aktivnosti na spornih mejnih območjih brez sodelovanja s hrvaško policijo. Takratni zunanji minister Dimitrij Rupel je Hrvaško prosil za pojasnila in zagotovil, da iz tega "ne bo nič večjega". In res, zadeva za zdaj miruje.

Ne spreglejte