Sreda, 2. 8. 2017, 12.29
6 let, 6 mesecev
V Pomurju ponekod uničena velika večina pridelka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,38
Zaradi visokih temperatur, vetra in majhne količine padavin je v Pomurju na plitkih tleh škoda na koruzi, poznem krompirju, soji, oljnih bučah in vrtninah že od 50- do 80-odstotna, na običajnih tleh pa okoli 30-odstotna. Po nekaterih podatkih naj bi na najbolj izpostavljenih območjih padlo manj kot 40 odstotkov dolgoletnega povprečja padavin.
Do konca julija je v Pomurju padlo le 335 litrov dežja na kvadratni meter, kar je okoli 16 odstotkov manj od dolgoletnega povprečja, zato na kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota že zbirajo predhodne ocene poškodovanosti poljščin, da bi lahko vladi predlagali razglasitev naravne nesreče.
Vlada še ne more razglasiti naravne nesreče
V Pomurju je na približno 6.000 hektarjih tako imenovanih plitkih tal uničena večina pridelka, na preostalih 44 tisoč hektarjih pa je pridelek za zdaj manjši za približno 30 odstotkov. Kot pravi direktor zavoda Franc Režonja, v Pomurju že lahko govorimo o naravni nesreči, vendar škoda še ne dosega praga treh promilov bruto domačega proizvoda, ko lahko naravno nesrečo razglasi vlada in pomaga prizadetim.
Poleg poljedelcev bodo prizadeti tudi živinorejci, saj primanjkuje paše, zato živino že krmijo s senom, ki ga bodo prisiljeni dokupovati, ali pa bodo morali prodajati živino. Ostali naj bi brez 40 odstotkov travinja. Sušijo se tudi sadovnjaki in vinogradi, posledice suše pa so vidne tudi v nasadih, opremljenih s kapljičnim namakanjem.
"V Sloveniji pridelana koruza pa sploh ni tržno blago."
Se bodo pridelki na trgu zaradi suše podražili? "Cena pridelkov, pri katerih obstajajo nadomestni nabavni kanali, se zaradi suše ne bo spremenila, precimo povrtnin. Za bolj specifične pridelke, recimo bučnice, pa je lahko pričakovati reakcijo na trgu. V Sloveniji pridelana koruza pa sploh ni tržno blago. Večina je ostane na kmetijah," pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar.
