Ponedeljek, 22. 8. 2016, 12.28
6 let, 7 mesecev
"V ozadju zdravstvene reforme so v resnici ozki osebni interesi"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,88
1
Skupina ekonomistov in strokovnjakov s področja zdravstva pripravlja svoja izhodišča za zdravstveno reformo, saj so prepričani, da ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc svojega dela ne bo opravila. Zdravniku Alojzu Ihanu se zdi pozitivno, da se predlogi pripravljajo, kirurg Erik Brecelj pa je kritičen že do sestave delovne skupine.
V skupini, ki pripravlja osnutek reforme in računa na podporo politike, je mogoče najti nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, zdravnika in nekdanjega predsednika parlamenta Franceta Cukjatija, ekonomista Maksa Tajnikarja, predsednika zdravniške zbornice nekdanjega ministra za zdravje Dorjana Marušiča ter več zdravnikov in predstavnikov zavarovalnic.
Skupina med drugim predlaga:
- razdelitev pravic na dve košarici,
- ukinitev dopolnilnega zavarovanja in uvedbo novega obveznega zavarovanja za košarico B,
- depolitizacijo zdravstva,
- preoblikovanje javnih zavodov v neprofitne gospodarske družbe,
- izenačitev javnih in zasebnih izvajalcev,
- odpravo koncesij in
- preoblikovanje ZZZS (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije).
Skupina bo svoj predlog reforme v kratkem dala v javno razpravo.
Ihan: Taka reforma politično ni izvršljiva
"Vlada si predlogov sploh ne upa pripraviti, ker bi to sprožilo trenja znotraj koalicije," opozarja Alojz Ihan.
"Pozitivno je že to, da se predlogi pripravljajo," pravi zdravnik Alojz Ihan, ki pa reformi ne pripisuje možnosti za uspeh. "Vlada si predlogov sploh ne upa pripraviti, ker bi to sprožilo trenja znotraj koalicije," opozarja Ihan. Po njegovem prepričanju bodo že osnovni predlogi – dve košarici zdravstvenih storitev, ukinitev dopolnilnega zavarovanja –, ki jih bo dala skupina v javno razpravo, naleteli na negativne odzive.
"Treba je vedeti, da je o reformi ministrica začela govoriti šele zaradi pritiska javnosti. Kar je pripravila skupina strokovnjakov, je korenita sprememba sistema, tega pa ne ministrica ne vlada v svojem programu nimata," pravi Ihan.
Se mu pa ne zdi primerno, da v skupini, ki pripravlja reformo, sodeluje Zdravniška zbornica Slovenije. "Naloga zbornice je, da se osredotoča na to, kako funkcionira znotraj dane politike, da imajo zdravniki čim večjo motivacijo, ne pa na pripravo zakonodaje," sklene.
"Vse, kar se v javnosti predstavlja kot zdravstvena reforma, so v resnici ozki osebni interesi, ne pa interes, kako bo večina državljanov dobila ustrezno zdravstveno oskrbo," pravi kirurg Erik Brecelj.
"Tajnikar se je izkazal že v vrsti podjetij, v katerih je bil grobar"
"V tej skupini je nekaj ljudi, ki vedo, kaj narediti v zdravstvu, je pa tudi nekaj ljudi, ki so v svojem življenju pokazali, da ne znajo narediti ničesar. In če se ti ljudje ukvarjajo z reševanjem zdravstva, potem nam Bog pomagaj," pravi zdravnik Erik Brecelj. Čudi ga namreč, da imajo ljudje, ki vedo, kaj je treba storiti v zdravstvu, čas za druženje s tistimi, ki na svojem področju niso ničesar storili.
Na strani reform je po njegovem mnenju do zdaj največ pokazala Iniciativa zdravnikov, a jih je takrat napadla zdravniška organizacija. "Vse, kar se v javnosti predstavlja kot zdravstvena reforma, so v resnici ozki osebni interesi, ne pa interes, kako bo večina državljanov dobila ustrezno zdravstveno oskrbo," pravi Brecelj.
Sprašuje se, kako se skupina v javnosti lahko predstavlja z nekdanjim guvernerjem banke Slovenije Markom Kranjcem, pod katerim se je v slovenskih bankah marsikaj dogajalo. "Tajnikar se je izkazal že v vrsti podjetij, v katerih je bil grobar. Upam, da nima namena biti tudi grobar javnega zdravstva," pravi.
Zdravniške organizacije imajo po njegovem prepričanju dovolj denarja in moči, da bi predstavile resen program reforme. Bi pa moral biti ta program usmerjen v ohranitev javnega zdravstva. "Prav je, da se podeljuje zasebne koncesije, a hrbtenica mora biti javna," opozarja Brecelj.
1