V Ljubljani več kot meter snega

V Sloveniji je rekordno največ snega zapadlo sredi februarja 1952. Nekateri zasneženi kraji so bili nekaj dni popolnoma odrezani od sveta, prebivalci pa brez vsake hrane in elektrike.

1 / 3

Foto: Ana Kovač

2 / 3

Foto: Ana Kovač

3 / 3

Foto: Ana Kovač

V Sloveniji je danes spet začelo snežiti – po napovedih naj bi do sobote v nekaterih krajih po naši državi zapadlo do 80 centimetrov snega. Kljub temu je to še daleč od rekordnega sneženja pred desetletji.

Najdebelejša snežna odeja Največ snega je v Sloveniji zapadlo pozimi 1951–1952. Snežna odeja je bila najdebelejša od začetkov vseh merjenj, ki so jih začeli izvajati sredi 19. stoletja (uradne meteorološke meritve, za katere obstajajo zapisi, so namreč v Ljubljani začeli izvajati leta 1850).

Snežna pošiljka je bila tisto zimo največja med 13. in 15. februarjem 1952, ko je v Sloveniji snežilo nepretrgoma tri dni. V Ljubljani je zapadlo 146 centimetrov snega, v Bovcu in na Tolminskem 188 centimetrov, v Novem mestu sto, v Kočevskem rogu pa okoli 200 centimetrov.

Izredne razmere v državi Železniški in cestni promet po Sloveniji je bil popolnoma ustavljen, zato so bili nekateri popolnoma zasneženi kraji na Tolminskem in Bovškem odrezani od sveta in nekaj dni tudi brez vsake hrane in elektrike.

Država je razglasila izredne razmere in splošno mobilizacijo za čiščenje snega. Nastala je tudi ogromna škoda v sadovnjakih in gozdovih, na električnem in telefonskem omrežju in na ostrešjih stanovanjskih hiš.

V Ljubljani rovi skozi sneg Kot spletna stran ciklon.si navaja spomine neke Ljubljančanke, je bilo leta 1952 tako veliko snega, da so ljudje skozi okna visokopritličnih hiš hodili naravnost na sneg, da so bili ponekod po Ljubljani dobesedno rovi in da sploh niso vedeli, kam bi odmetavali sneg, ker ga je bilo toliko.

Glede nizkih temperatur pa je bila najhujša in najostrejša zima v zadnjih sto letih leta 1928/1929. Tik pred božičem so meteorologi še napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo toplo vreme, nato pa je za silvestrovo začelo snežiti. Po snegu je pritisnil hud in oster mraz.

Zamrznilo je tudi morje Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile pod –20 stopinj Celzija, v začetku februarja ponekod celo pod –30. Pod –10 stopinj Celzija je bilo občasno še tudi marca.

Zato so zmrzovale reke (na primer dolenjska Krka pri –30 stopinjah), zmrznil je tudi del morja med Koprom in Piranom, pa tudi pri Trstu. Kako oster mraz je pritisnil, pove podatek, da so kmetom v zaledju mest ob Tržaškem zalivu zmrznile vse oljke. Tudi drevesa so pokala od mraza.

Benetke so postale mesto na ledu Hud mraz ni prizadel samo Slovenije, ampak je zajel vso staro celino: 3. februarja so v Helsinkih izmerili rekordno nizkih –55 stopinj Celzija, v sredozemskih Benetkah je zmrznila laguna.

Huda je bila tudi lanska zima – toda ne zaradi sneženja ali nizkih temperatur, ampak zaradi žledoloma. Lani konec januarja in prve dni februarja je namreč našo državo zajela snežno-ledena ujma, ki je lomila drevje in uničevala električno napeljavo. Moten je bil cestni in železniški promet, veliko ljudi je bilo brez elektrike.

Najhujše zime Druge najhujše zime v zadnjih stotih letih (vir: Vremensko društvo Zevs): - Zima 1939/1940. Druga najhujša zima v prejšnjem stoletju. V Ljubljani se je temperatura kar 35-krat spustila pod –10 stopinj Celzija. - Zima 1941/1942. Huda in dolga zima. Že oktobra je snežilo, tudi začetek novembra je bil snežen, najhuje pa je bilo od 8. januarja do 22. februarja, ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo. - Zima 1962/1963. Precej huda in snežna zima, v Murski Soboti je bilo 16. januarja –31 stopinj Celzija. Na Primorskem je bila močna burja, pomešana s snegom in ledom. Ceste so bile poledenele in neprevozne. - Zima 1980/1981. Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej zimi je bilo 118 dni snežne odeje. - Zima 1984/1985. Precej huda zima. Temperature so se januarja in februarja večkrat spustile pod –20 stopinj. - Zima 1995/1996. Dolga in snežna zima s 95 dnevi snežne odeje, zadnjič je snežilo 13. aprila. - Zima 2004/2005. Med 6. in 10. februarjem hud mraz. Mraz z jutranjimi temperaturami pod –20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in tako je bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950. - Zima 2012/2013. Dolga in precej snežna zima. Vso zimo je pogosto snežilo. Že decembra je bilo ponekod do 70 centimetrov snega, januarja pa je na debelo zametlo vso Slovenijo. Še več snega pa je bilo konec februarja. Tudi marca je še snežilo, temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici marca ni bilo že od leta 1963.
Arsovi slovenski vremenski rekordi Nekatere slovenske vremenske rekorde glede snega in višine snežne odeje navaja tudi Agencija RS za okolje (Arso): - Največja višina novozapadlega snega (to je višina snega, ki je zapadel v 24 urah) pod 500 metri nadmorske višine: 105 centimetrov (izmerjeno 4. marca 1970 v vasi Soča v bližini Bovca). - Največja višina novozapadlega snega: 125 centimetrov (izmerjeno 29. marca 1951 in 4. marca 1970 pri domu na Komni). - Največja višina snežne odeje: 700 centimetrov (izmerjeno 22. aprila 2001 na Kredarici). - Največja vsota višin novozapadlega snega: 1662 centimetrov (izmerjeno v zimi 2000/2001 na Kredarici). V krajih pod 500 metri nadmorske višine je največja vsota ocenjena malo nad 500 centimetri. - Povprečno najdaljše sezonsko trajanje snežne odeje: 251 dni (izmerjeno na Kredarici, 1981/1982, 2010/2011). - Najdaljše sezonsko trajanje snežne odeje: 290 dni (izmerjeno na Kredarici, 1976/1977 in 1984/1985). - Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 metri nadmorske višine: 11. september 1972 (Kotlje in Šmartno pri Slovenj Gradcu). - Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metri nadmorske višine: 10. junij 1974 (vas Nomenj v občini Bohinj).

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano