Računsko sodišče je v revizijskem poročilu ugotovilo nepravilnosti pri izplačevanju plač v devetih od desetih pregledanih slovenskih javnih zavodih.
Prehod na nov plačni sistem za javne uslužbence, ki je začel veljati 1. avgusta 2008, je povzročil kar nekaj zmede in posledično pritoževanja čez nepreglednost in zapletenost urejanja, prečna revizija pravilnosti prehoda pa je pokazala, da je bilo storjenih veliko napak. Računsko sodišče je v pregled vzelo obdobje od avgusta do konca decembra 2008 za deset vsaj srednje velikih javnih zavodov s področja zdravstva, socialnega skrbstva in kulture, šolstva, vzgoje in izobraževanja ter raziskovalne dejavnosti. Za zdaj je izreklo le mnenje o pravilnosti pri prehodu na nov plačni sistem.
Nepravilnosti v devetih od desetih javnih zavodov
V pregledovanih javnih zavodih so primerjali zneske osnovnih plač za november z julijem 2008, ali so jih določali po predpisih in kolektivnih pogodbah, primerjali stanje pred in po uvedbi novega zakona o plačah v javnem sektorju in tudi pravilnost določanja drugih sestavin plače, predvsem različnih dodatkov. Nepravilnosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče, so se nanašale na napačno sistemizacijo delovnih mest, neskladnost pogodb o zaposlitvi z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in previsoka izplačila plač, je razložil predsednik računskega sodišča dr. Igor Šoltes.
Revizorji so pri kar devetih od desetih javnih zavodov ugotovili nepravilnosti. Pozitivno mnenje so izdali le za OŠ Franca Rozmana - Staneta v Mariboru, za štiri zavode negativno in za pet zavodov mnenje s pridržkom. Od avgusta do decembra 2008 so za plače izplačali skupaj za 205.826 evrov preveč denarja.
Izrečena mnenja računskega sodišča
Zavodi prehod izkoristili za višanje plač in napredovanje
Očitki javnih zavodov o prehitrem in zapletenem prehodu na nov plačni sistem, ki je nastajal, ko je bil minister za javno upravo dr. Gregor Virant, so se pojavljali že pred uvedbo, Šoltes pa je do njih neprizanesljiv: "Žal ugotovitve prečne revizije kažejo, da so revidiranci spremembo plačnega sistema pogosto izkoristili predvsem za neupravičeno višanje zahtevnosti delovnih mest in razporejanje javnih uslužbencev na delovna mesta, za katera ne izpolnjujejo pogojev. Nepravilnosti in nekonsistentnosti glede določitve osnovnih plač in dodatkov po starih predpisih pa z uveljavitvijo novih predpisov niso bile odpravljene, saj so jih delodajalci večinoma upoštevali kot elemente prevedbe plač."
Uslužbenci bodo morali vračati denar
Dr. Andreja Rako iz Zdravstvenega doma Kočevje je povedala, da se je njihov zavod s prehodom moral spopasti v hudi časovni stiski, zato so se med njim srečevali s precej težavami. Nenavadno se ji zdi, da direktorji zavodov v pripravo pretvorbe niso bili vključeni, saj bi se tako lahko nanjo bolje pripravili. Zanje je bil prehod tudi precej težko finančno breme: "Imamo namreč precej starejšega kadra, ki je prešel v višji plačni razred (predvsem tisti z nekdanjo višjo izobrazbo, ki so prešli v visoko)." Na revizijo so se že odzvali z odpravljanjem pomanjkljivosti, zdaj jih čakajo le še izplačila ter končno poročilo revizije, vključili pa bodo tudi zunanjo pravno pomoč. Najbolj bodo prizadeti tisti, ki bodo denar morali vračati.
Denar bodo morali tisti uslužbenci, ki so dobivali previsoke plače, vračati v skladu z dogovorom z delodajalcem po 3a. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki za primer ugotovitve delodajalca, da je bila uslužbencu izplačana višja plača, kot bi mu pripadala, določa, da se dogovori o načinu vrnitve preveč izplačanega zneska.
Ali gre za težavo celotnega sistema plač javnih uslužbencev?
Glede na to, da so nepravilnosti odkrili v skoraj vseh revidiranih poročilih, je to splošen pojav večine javnih zavodov, verjetno pa celo širše – javne uprave. Revizija je pravzaprav le javno pokazala, da prehod ni bil enostaven ali morda celo neustrezen, kar se kaže v ugotovljenih nepravilnostih.
Na vprašanje, kdo je pravzaprav kriv, da so novi zakon o plačah javnih uslužbencev napačno tolmačili, ni enoznačnega odgovora. Šoltes odgovarja, da je eden od pomembnih tudi ta, da po prehodu niso opravili notranjega nadzora oziroma nadzora pristojnih ministrstev. Uslužbenec enega od javnih zavodov na to dodaja, da je bil prehod zelo malo voden, saj so se udeležili le enega seminarja, potem pa so bili v zavodih prepuščeni sami sebi.
Računsko sodišče je od devetih zavodov zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov in predložitev odzivnih poročil, v katerih morajo izkazati ukrepe za odpravo nepravilnosti pri določanju in obračunavanju plač javnih uslužbencev.
1
