Torek, 17. 12. 2019, 18.59
4 leta, 4 mesece
V Avstriji večina brez slovenskega, Italijani dovolijo tudi dva #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,39
6
Angelika Mlinar je ena od redkih pripadnic in pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji, ki ima poleg avstrijskega tudi slovensko državljanstvo.
Kandidatka za ministrico za kohezijo Angelika Mlinar je ena od redkih pripadnic in pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji, ki ima poleg avstrijskega tudi slovenski potni list. Posameznik, ki zaprosi za tuje državljanstvo, pri naših severnih sosedih načeloma izgubi avstrijski potni list, saj njihova zakonodaja ne predvideva dvojnega državljanstva. Pripadnost narodni manjšini pri prošnji za dvojno državljanstvo v Avstriji ne igra bistvene vloge, medtem ko je v Italiji situacija popolnoma drugačna.
V sosednji Avstriji, natančneje v zveznih deželah Koroški in Štajerski, živi okoli 50 tisoč pripadnikov slovenske narodne skupnosti. Da bi imeli pripadniki slovenske manjšine v Avstriji poleg avstrijskega še slovensko državljanstvo, je prej izjema kot pravilo, poudarja generalni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Marko Oraže.
Koroški Slovenci razen redkih izjem brez slovenskega državljanstva
Razlog za to je po njegovih besedah avstrijska zakonodaja, ki načeloma ne predvideva dvojnih potnih listov. "To nima veliko opraviti s pripadniki slovenske narodne skupnosti, ampak z avstrijsko zakonodajo. Če bi kateri od pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji hotel pridobiti slovensko državljanstvo, bi po zakonodaji moral oddati avstrijsko državljanstvo, razen če bi zaprosil za izredno dovoljenje, tako kot je to denimo storila Angelika Mlinar," pojasnjuje Oraže.
Mlinarjeva: Ne moreš biti minister, če živiš na Dunaju (9. december 2019). Videoposnetek: Planet.
Pripadnost narodni manjšini po njegovih besedah ne vpliva na to, ali bo Avstrija posamezniku, ki zaprosi za dvojno državljanstvo, na koncu dovolila, da obdrži avstrijski potni list: "Nedavno je svobodnjaška stranka (FPÖ, op. a.) predlagala, da bi vsi nemško govoreči vojaki na Južnem Tirolskem (v Italiji, op. a.) dobili dvojno državljanstvo, ampak težava je bila, ker v Avstriji to sploh ni predvideno."
Mlinarjeva do slovenskega državljanstva v postopku izredne naturalizacije
Angelika Mlinar je slovensko državljanstvo pridobila v postopku izredne naturalizacije na predlog vlade, ki je ocenila, da obstaja nacionalni interes za sprejem Mlinarjeve v državljanstvo. Izredna naturalizacija omogoča pridobitev slovenskega državljanstva, če to prinaša državi koristi na določenem področju, med drugim tudi zaradi nacionalnih razlogov.
Pripadnikom avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, v postopku izredne naturalizacije ni treba izpolnjevati pogojev neprekinjenega bivanja v Republiki Sloveniji, zagotovljenih sredstev in poravnanih davčnih obveznosti, če niso zavezanci za plačilo davkov v Sloveniji.
V postopku morajo med drugim izkazati večletno osebno aktivno vez s Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih v tujini ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah.
Avstrija načeloma ne dovoljuje dvojnega državljanstva
Pridobitev dvojnega državljanstva v Avstriji ni preprosta. Avstrijski državljan, ki prostovoljno zaprosi za oziroma pridobi državljanstvo tuje države, avstrijsko državljanstvo načeloma izgubi. Če posameznik ne želi izgubiti avstrijskega potnega lista, mora še pred pridobitvijo tujega državljanstva avstrijske oblasti zaprositi za ohranitev državljanstva.
Ohranitev avstrijskega državljanstva je v tem primeru možna, če obstaja kateri od treh pogojev, ki se med seboj izključujejo:
- če je to v interesu Republike Avstrije,
- če je to utemeljeno glede na posebne razloge v zasebnem in družinskem življenju prosilca (na primer pričakovana občutna poklicna ovira) ter če je prosilec avstrijsko državljanstvo pridobil že ob rojstvu,
- v primer mladoletnikov, ko se utemeljeno presodi, da je to v interesu otroka.
Če posameznik ne želi izgubiti avstrijskega potnega lista, mora pred pridobitvijo tujega državljanstva avstrijske oblasti zaprositi za ohranitev avstrijskega državljanstva.
V primeru Mlinarjeve, ki ji je Avstrija ob pridobitvi slovenskega dovolila obdržati avstrijski potni list, Oraže poudarja, da dejstvo, da je najverjetnejša nova slovenska ministrica za kohezijo pripadnica slovenske narodne skupnosti, verjetno ni odigralo bistvene oziroma pomembne vloge. "Slovensko državljanstvo in ministrski položaj v Sloveniji sta v tem primeru seveda v neposredni povezavi, vendar pa tudi to na koncu verjetno ni bilo odločilno," še dodaja generalni tajnik NSKS.
Italija: Oba potna lista ima okoli dva tisoč zamejskih Slovencev
Za razliko od Avstrije pa lahko pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji poleg italijanskega relativno preprosto pridobijo še slovenski potni list. Kot pravi predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj, imajo pripadniki italijanske narodne manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem pravico do dvojnega državljanstva, pripadnikom slovenske manjšine pa enako pravico dopušča tudi Italija.
"Glede pridobivanja dvojnega državljanstva ne zaznavamo nobenih težav. Kot predsednik ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji vsako leto podpišem približno sto prošenj, preden jih pošljemo v Slovenijo. Včasih se zatakne pri kakšnem dokumentu, ampak to so normalne tehnične težave, sploh v Italiji, ki je zelo birokratska država," pojasnjuje Bandelj.
V Italiji živi okoli 80 tisoč pripadnikov slovenske manjšine. Dvojno državljanstvo, torej italijansko in slovensko, ima po besedah Bandlja približno dva tisoč pripadnikov narodne skupnosti.
V Italiji živi okoli 80 tisoč pripadnikov slovenske manjšine. Dvojno državljanstvo, torej italijansko in slovensko, ima po besedah Bandlja približno dva tisoč pripadnikov narodne skupnosti. Kot poudarja predsednik SSO, zamejski Slovenci v Italiji v primerjavi s slovenskimi manjšinami v drugih sosednjih državah največkrat uporabljajo dvojno državljanstvo.
"V času nekdanje Jugoslavije je bilo sicer prošenj za dvojno državljanstvo zelo malo. Po osamosvojitvi pa je število prošenj naraslo, veliko ljudi se je za dvojno državljanstvo odločilo iz občutka pripadnosti Slovencem in matični državi," še razlaga Bandelj in dodaja, da mu je žal, ker te možnosti ne morejo izkoristiti pripadniki slovenske manjšine v Avstriji.
Kako je dvojno državljanstvo urejeno v Sloveniji
Če je posameznik državljan EU, mu v postopku za sprejem v slovensko državljanstvo ni treba dokazati, da ima odpust iz dozdajšnjega državljanstva, če obstaja med državama vzajemnost. Prav tako mu omenjenega odpusta ni treba dokazati, če je brez državljanstva, če dokaže, da ga po zakonu njegove države izgubi z naturalizacijo, če dokaže, da njegova država ne odloči o vlogi za prenehanje državljanstva v razumnem roku, in če dokaže, da njegova država ne daje odpusta ali da prostovoljno pridobitev tujega državljanstva šteje za nelojalno dejanje, ki je sankcionirano.
Ko gre za mladoletne, jim Slovenija ne predpisuje pogoja, da imajo odpust iz dozdajšnjega državljanstva. Prav tako se jim kasneje ni treba odreči prejšnjemu državljanstvu oziroma se odločiti med slovenskim ali tujim državljanstvom. Dokaza o odpustu iz dozdajšnjega državljanstva ni treba predložiti, če je posameznik vložil vlogo za slovensko državljanstvo na podlagi 12. člena zakona o državljanstvu.
Pri sprejemu tujca v državljanstvo Republike Slovenije v okviru izredne naturalizacije prosilcu Slovenija dopušča ohranitev dozdajšnjega državljanstva. Pri pridobitvi državljanstva po rodu je možna pridobitev dvojnega državljanstva v primerih, ko je otrok rojen v mešanem zakonu. Otrok pridobi slovensko državljanstvo po tistem staršu, ki je državljan Republike Slovenije, po drugem staršu pa lahko v skladu s predpisi države, katere državljan je, pridobi državljanstvo te države.
Slovenska zakonodaja ne predpisuje samodejne izgube slovenskega državljanstva v primeru, ko slovenski državljan pridobi državljanstvo tuje države. Nobena država ne more posegati v suverenost druge države, zato tudi Slovenija ne more svojim državljanom priznavati državljanstva tuje države. Od tuje države je tako odvisno, ali bo od prosilca zahtevala, da se v postopku za pridobitev njenega državljanstva odpove slovenskemu državljanstvu.
6