Ustavni sodniki zavrgli pritožbo KPK

Ustavno sodišče je zavrglo pritožbo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), vloženo zaradi odprave njihovih ugotovitev o kandidaturi takratne premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Kot so zapisali v danes objavljenem sklepu, so ustavno pritožbo zavrgli, ker komisija kot oblastni organ ne more biti nosilka ustavnih pravic.

Foto: Ana Kovač

Senat KPK je 9. oktobra 2014 na dopisni seji sprejel končne ugotovitve v primeru postopka predlaganja in imenovanja kandidatov za člana Evropske komisije in ugotovil, da je nekdanja premierka Bratuškova ravnala v nasprotju interesov. Po mnenju KPK je bilo sporno, da je Bratuškova odločala o svoji kandidaturi.

Upravno in vrhovno sodišče ugodili Bratuškovi

Bratuškova se je odločila za upravni spor. Upravno sodišče je februarja lani ugodilo pritožbi Bratuškove in odpravilo akt KPK. Sledila je pritožba KPK, ki pa jo je vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo upravnega sodišča. Sprejelo je stališče, da so ugotovitve KPK ugotovitveni upravni akt, ki posega v pravice posameznika, zato mora biti zagotovljeno sodno varstvo, so ustavni sodniki povzeli v danes objavljenem sklepu.

Za Bratuškovo odločitev ustavnega sodišča pričakovana

Odločitev ustavnega sodišča je za Bratuškovo pričakovana. Kot je dejala, si želi, da bi se KPK začel ukvarjati z resnimi korupcijskimi zadevami. Teh je v Sloveniji še vedno preveč, je Bratuškova povedala v odzivu in menila, da v mandatu Borisa Štefaneca ni bila končana niti ena resna zadeva. Bratuškova je predsednika KPK Štefaneca že večkrat pozvala k odstopu in tudi danes je ponovila, da je morda čas, da razmisli o svoji primernosti za to funkcijo.

Štefanec: Postopek bomo nadaljevali

Predsednik KPK Boris Štefanec pa je poudaril, da je ustavno sodišče pritožbo KPK zavrglo iz procesnih razlogov, ne da bi se spuščalo v vsebino. Postopek bodo nadaljevali, a bodo upoštevali ugotovitve sodišč, je napovedal. Štefanec odločitev ustavnega sodišča razume tako, da v vsakem primeru, v katerem komisija izda odločbo (ne pa tudi načelno mnenje) in je ta v rednem sodnem postopku odpravljena, KPK nima zaščite ustavnega sodišča. "Tako kot je, je, jaz se kot pravnik sicer s tem čisto ne strinjam, imam druge argumente, a odločbo ustavnega sodišča spoštujem," je ob tem dejal Štefanec. Pri tem je poudaril, da je s tem dokončno odpravljen akt KPK iz oktobra 2014, pa še ta je bil tudi na ravni upravnega in vrhovnega sodišča odpravljen iz procesnih razlogov. Ni pa s tem odpravljena zadeva, ki jo vodi KPK. "Zadevo bomo nadaljevali tam, kjer se je postopek prekinil. To pa je bilo z odločbo vrhovnega sodišča, ki je odpravila naše ugotovitve," je napovedal Štefanec.

KPK je v ustavni pritožbi zoper sodbo vrhovnega sodišča zatrjevala kršitev 14. in 22. člena ustave. Na KPK nasprotujejo stališču vrhovnega sodišča, da njeni akti posegajo v pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov. Njeni akti naj bi imeli naravo ugotovitvenega akta, so navedbe KPK povzeli v sklepu ustavnega sodišča.

Po pojasnilu ustavnega sodišča so upravičene osebe za vložitev ustavne pritožbe po ustaljeni ustavnosodni presoji poleg fizičnih oseb tudi pravne osebe. Vendar je varstvo pravic pravnih oseb odvisno od tega, ali se posamezne pravice glede na svojo vsebino in naravo nanje lahko nanašajo.

Ustavno sodišče je zapisalo, da je v obravnavanem primeru KPK kot državni organ v okviru zakonskih pooblastil izdala in objavila ugotovitve v konkretnem primeru, ki so bile predmet sodne presoje. Ustavnemu sodišču se za presojo, ali je ustavno pritožbo vložila upravičena oseba, ni treba opredeliti do tega, ali so ugotovitve v konkretnem primeru ugotovitveni upravni akt ali posamični akt državnega organa, ki ni izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije v ožjem pomenu besede.

Komisija je namreč obakrat v enaki funkciji, tj. v funkciji oblastnega organa. Če KPK deluje kot oblastni organ, pa ne more biti nosilka ustavnih pravic. Zgolj dejstvo, da je bila pritožnica stranka v postopku pred sodišči, njenega položaja oblastnega organa v razmerju do predmeta upravnega spora, v katerem je bila izdana izpodbijana sodna odločba, ne spremeni. Pritožnica tako v obravnavanem primeru nima aktivne legitimacije za vložitev ustavne pritožbe, so zapisali v sklepu ustavnega sodišča.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano