Umrl je France Bučar

V 93. letu starosti je umrl France Bučar, starosta slovenske politike in eden od najvidnejših slovenskih intelektualcev. Osamosvojitelj, ki ni pripadal ne slovenski politični levici ne desnici.

1 / 2

Foto: Bor Slana , Tone Stojko , Tina Deu

2 / 2

Foto: Bor Slana , Tone Stojko , Tina Deu

France Bučar se je rodil leta 1923 v Bohinjski Bistrici. Med drugo svetovno vojno se je kot dijak katoliške usmeritve priključil Osvobodilni fronti, italijanski okupatorji so ga zato zaprli. Leto dni pred koncem druge svetovne vojne so ga poslali v Nemčijo, a je že na poti tja pobegnil in se pridružil NOB.

Zaradi "pomanjkanja moralno-političnih kvalitet" je moral oditi s fakultete Po vojni je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti, nato je delal kot državni uslužbenec, v 60. letih prejšnjega stoletja pa postal profesor na pravni fakulteti, kjer je tudi doktoriral. Na fakulteti je delal do leta 1978, ko je moral po odločitvi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije oditi zaradi "pomanjkanja moralno-političnih kvalitet". Pravi razlog pa so bile njegove objave, v katerih je kritiziral socialistično samoupravljanje.

Bil je eden od ključnih osamosvojiteljev Pozneje je s svojimi objavami še večkrat razburjal politiko. Bil je eden od avtorjev 57. številke Nove revije, v kateri so marca 1987 objavili prispevke za slovenski nacionalni program. To je v takratni Jugoslaviji povzročilo pravi vihar in tudi zaostrilo odnose med republikami zvezne države. Bučar je tudi eden od avtorjev Majniške deklaracije leta 1989. Z njo so predstavniki opozicijskih političnih strank zahtevali suvereno državo slovenskega naroda.

Sodeloval je tudi pisanju t. i. pisateljske ustave in se kot član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic med procesom proti četverici zavzemal za izpustitev Janeza Janše, Davida Tasića, Ivana Borštnerja in Francija Zavrla.

Skupaj z Janšo in Dimitrijem Ruplom je ustanovil Slovensko demokratično zvezo (SDZ), ki je z drugimi strankami na prvih demokratičnih volitvah po letu 1945 sestavljala zmagovito koalicijo Demos.

"Državljanska vojna je končana" Bučar je bil predsednik prve demokratično izvoljene skupščine. V nagovoru poslancem po izvolitvi leta 1990 je dejal, da se je "s konstituiranjem skupščine končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj celega pol stoletja". Kot predsednik skupščine je 25. junija 1990 razglasil samostojno Slovenijo. Bil je eden od avtorjev slovenske ustave.

Ni dovolil, da bi "afne guncali" Uporabljal je slikovit besednjak. Znana je prigoda, ko kot predsednik skupščine ni dovolil, da bi takratni poslanec Vitomir Gros z razdeljevanjem banan poslancem "afne guncal".

Leta 1994 je proti Dimitriju Ruplu kandidiral za župana Ljubljane, a ni bil izvoljen. Volivci mu niso bili naklonjeni niti leta 2002, ko je kandidiral za predsednika države. Takrat je slavil dotedanji predsednik vlade Janez Drnovšek.

Leta 2011 je bil eden od prepoznavnih posameznikov iz slovenskega javnega življenja, ki so ljubljanskega župana Zorana Jankovića pozvali h kandidiranju na predčasnih parlamentarnih volitvah. Bil je tudi eden od podpisnikov peticije Preprečite razprodajo slovenskih podjetij.

V zadnjih letih je pisal o težavah Slovenije France Bučar je bil tudi ploden pisec. Napisal je veliko knjig s politično, pravno in ekonomsko vsebino. V svojih zadnjih delih je pisal o težavah, v katerih se je znašla Slovenija, in o tem, kdo smo Slovenci in kam gremo.

Bil je dejaven v Slovenskem panevropskem gibanju, dlje časa je bil tudi njegov predsednik.

Za "izjemno družbeno, politično in znanstveno delovanje, ki je pripomoglo h krepitvi suverenosti, blaginje, ugleda in napredka Slovenije," je bil odlikovan z redom za izredne zasluge. Je tudi nosilec zlatega častnega znaka svobode.

Ne na levi ne na desni Kot samosvojega politika so ga nasprotniki uvrščali tako k politični desnici kot levici, a pravzaprav ni pripadal ne eni ne drugi.

Do konca življenja je ostal kritičen opazovalec političnega in družbenega dogajanja.

Kaj so nam o Bučarju povedali njegovi politični sopotniki ter drugi akterji političnega in družbenega življenja?

Predsednik republike Borut Pahor je Bučarjevi ženi in njegovi družini izrazil sožalje: "Spoštovana gospa Ivka Bučar, sprejmite, prosim, izraze globokega žalovanja v mojem imenu, v imenu slovenskega naroda, Republike Slovenije in vseh njenih državljank in državljanov. Zelo sem Vam hvaležen, da sem lahko nedolgo tega na Vajinem domu obiskal dr. Franceta Bučarja in mu še zadnjič stisnil roko v pozdrav. Bil sem vznemirjen. Slutil sem, da se poslavljam od izjemne osebnosti, ki ji slovenski narod in slovenska država tako veliko dolgujeta. In jaz osebno. Ta hip me spričo tega preveva žalost, a obenem čutim vznesenost, ker smo imeli dr. Franceta Bučarja. Vašega soproga, dr. Franceta Bučarja bomo vselej doživljali kot enega od ustanovnih očetov slovenske demokracije in samostojne države. Mi in vse generacije za nami, kot njegovi ponosni dediči. Spoštovana gospa Bučar, vsi globoko in iskreno čutimo z Vami in Vašo družino."
Po besedah predsednika vlade Mira Cerarja je dolga življenjska pot Franceta Bučarja, ki je bila polna težkih preizkušenj, močno zaznamovala Slovenijo. "Bil je velik domoljub, pogumen, srčen, širok. Bil je intelektualec in politik, predvsem pa človek z veliko začetnico. V odločilni meri je prispeval k osamosvojitvi naše države, sprejemu slovenske ustave in začetnemu razvoju naše sodobne demokratične kulture," je dejal premier ter dodal, da je v času osamosvajanja, ko je bil sam predsednik skupščine, je predsednik vlade z njim neposredno sodeloval kot sekretar ustavne komisije in se od njega veliko naučil tako po strokovni kot tudi po človeški plati. Izraža mu hvaležnost za marsikatero njegovo misel, ki premierja še danes vodi skozi življenje.
Milan Brglez, predsednik državnega zbora: "Prof. dr. France Bučar je s svojo karizmo, ugledom in delom veliko doprinesel k nastanku slovenske države. Tudi po tem, ko se je umaknil iz politike, je ostal kritičen opazovalec razmer v naši državi. Za vse, kar je bil in storil – za njegovo delo in pogum, predvsem pa za to, da je tudi v težkih trenutkih verjel v samostojno in neodvisno Slovenijo –, smo mu hvaležni vsi državljani in državljanke Republike Slovenije. Danes v slovenskem narodu zeva velika praznina, kajti izgubili smo velikega domoljuba in velikega demokrata."
Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle: France Bučar je bistveno sooblikoval slovensko pot v demokracijo in samostojno državnost. V osemdesetih letih se je po odstranitvi s pravne fakultete močno posvetil kritični analizi totalitarizma, sodeloval v 57. številki Nove revije, bil član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic, soustanovil je SDZ. Z veseljem smo ga izvolili za prvega predsednika demokratične slovenske skupščine. Svoj pečat je dal tudi ustavi Slovenije. Kot domoljub, demokrat in kritičen mislec se je ukvarjal s temeljnimi vprašanji Slovenije do konca svojih dni. Skrbelo ga je, da smo razvili pomanjkljiv odnos do lastne države. Posebej sem mu hvaležen za njegov prispevek in sodelovanje v najbolj odločilnih dneh za Slovenijo."
Prvi predsednik Slovenije Milan Kučan je dejal, da je bil Bučar človek trdnih moralnih načel, ki jim je bil zvest ne glede na priložnosti, v katerih je poskušal in se trudil ta načela tudi uveljaviti. Slovenci imajo do Bučarja večji moralni dolg, kot so ga izkazovali v zadnjih letih. Bučar je bil svojim načelom zvest tako v časih, ki so bili usodni za slovenski narod, kot tudi v času druge svetovne vojne in tudi pozneje, v letih 1990 in 1991, ko se je odločalo o slovenski prihodnosti. "Sodelovanje z njim je bilo dobro. Bil je človek idej, ki je bil pripravljen za te ideje zastaviti tudi samega sebe, svoje dostojanstvo," je še dejal Kučan. STA
Dimitrij Rupel, ki je bil z Bučarjem v vodstvu takratne Slovenske demokratične zveze (SDZ): "France Bučar je bil eden od očetov slovenske države: bil je eden najpomembnejših privržencev osamosvojitve, bil je v središču odločanja o nastanku države, sodeloval je pri pripravi ustave. Z njim sem imel zelo lepe izkušnje: povabil sem ga v SDZ, bil je predsednik sveta SDZ, predlagali smo ga za predsednika parlamenta, leta 1992 sva bila izvoljena za poslanca. Pogovori z Bučarjem so bili vedno zelo zanimivi in vznemirljivi, bil je eden od najbolj radikalnih kritikov prejšnjega režima in eden tistih, ki so oblikovali alternativo politiki v Sloveniji ter postavljali to, kar imamo danes. Bil je tudi avtor številnih knjig, morda najpomembnejša je zadnja – Prelom, do katerega ni prišlo, v kateri zelo kritično ocenjuje današnjo politiko in razmere v Sloveniji."
Peter Jambrek, Bučarjev politični sopotnik v času pred in po osamosvajanju je v sožalni izjavi zapisal: "France Bučar je bil izjemno inteligenten, visoko izobražen in globoko pošten Slovenec, ki je živel za evropsko Slovenijo. Njegove osebne zasluge za vsebino in uveljavitev slovenske ustave in ustavnega sodišča, za ustanovitev suverene slovenske države ter vrednostnih temeljev republike in njene ustave so izjemne. Bil je soavtor prispevkov za slovenski nacionalni program iz leta 1987 in pisateljske ustave iz leta 1988. Vodil je ustavotvorni proces v letih 1990 in 1991 in je imel kot soavtor programa ustavne poti do suverene države ter kot predsednik njenega zakonodajnega telesa izjemno vlogo za ustanovitev in mednarodno priznanje Slovenije. Imel sem neizmerno srečo, da sem bil ves ta zgoščeni zgodovinski čas njegov prijatelj in tesni sodelavec. Enako mi je neizmerno žal, da sva se kasneje prijateljsko razšla, vendar k sreči šele po tem, ko je bil zgodovinski posel že opravljen. Če se omejim le na ključne slovenske osebnosti, zaslužne za Slovenijo v času po drugi svetovni vojni, potem ima France Bučar častno mesto v družbi z zgodovinskimi osebnostmi, kot so Stane Kavčič, Dane Zajc, Dominik Smole, Rudi Šeligo in Jože Pučnik.
Spomenka Hribar, sopotnica v SDZ in poslanka v času Bučarjevega predsedovanja parlamentu: "Imeli smo srečo, da je bil predsednik skupščine v času osamosvajanja. Natančno in strogo je pazil na to, da smo sprejeli vse pravne dokumente o osamosvajanju, tako da nismo imeli nobenih težav pri mednarodnem priznanju države. Sodeloval je že pri pisateljski ustavi, ki je bila osnova za aktualno ustavo, katere oče je bil. Spoznal je, da v Jugoslaviji ni več prihodnosti, zato je imel distanco tako do nekdanje skupne države kot do zveze komunistov. Bil je partizan ter bil enako kritičen do revolucije in do klerikalizma. Bil je zelo topel človek, hkrati je imel zelo ostra stališča. Če je spoznal, da je nekaj prav, je to stališče načelno zastopal do konca. Do konca je bil družbeno aktiven, pisal je knjige, ki so lahko učbenik za študente in za aktualne politike."
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc: "Izgubili smo enega od očetov samostojne Slovenije. Dr. Bučar je bil eden od avtorjev slovenske ustave in tudi ključna osebnost slovenske osamosvojitve. Slovenijo je iskreno ljubil in se bojeval za njeno evropsko pripadnost in globalno prepoznavnost. V spominu mi bo ostal kot domoljub, osrednji akter osamosvajanja in izjemna osebnost. Soprogi dr. Bučarja in svojcem izrekam iskreno sožalje."
Slovensko panevropsko gibanje je Bučarja označilo za neomajnega zagovornika slovenske samostojnosti, suverenosti, državnosti in evropske usmerjenosti. "Prof. Bučar je Sloveniji zapustil neprecenljiv opus, v katerem je kritično komentiral tako slovensko, evropsko kot tudi svetovno družbeno dogajanje. Bil je eden redkih državnikov, ki si je upal izraziti tisto, česar si mnogi niso. Po njegovi zaslugi je slovenski pogled prodrl v Evropski parlament še pred osamosvojitvijo, saj je bil prvi Slovenec, ki je nagovoril člane Evropskega parlamenta v Strasbourgu," so zapisali. Od pokojnika se poslavljajo z zavezo o nadaljevanju panevropske ideje, ki jo je imel za najvišji cilj vseh evropskih narodov.
Žalna seja DZ v spomin Francetu Bučarju Predsednik državnega zbora Milan Brglez je sporočil, da bo v petek v spomin Francetu Bučarju žalna seja DZ. Žalna knjiga bo v preddverju DZ odprta v četrtek od 9. do 17. ure, v petek pa od 8.30 do pogreba.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano