Ponedeljek, 11. 11. 2019, 16.38
4 leta, 5 mesecev
Ukinitev dodatka za delovno aktivnost brez ponovne podpore poslancev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,69
4
Na odboru Državnega zbora za delo danes ni bilo dovolj glasov za potrditev mnenja, da je predlog novele, ki ukinja dodatka za delovno aktivnost, ustrezen, a ključno bo glasovanje na plenarni seji DZ. Ministrstvo za delo bo pred tem med poslanci še poskušalo pridobiti zadostno podporo za predlog. Pričakovati je mogoče predvsem pogovore z NSi in SDS.
Na odboru za delo danes ni bilo dovolj glasov, da bi ta potrdil mnenje, da je predlog novele Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ukinja dodatka za delovno aktivnost, ustrezen. Za takšno mnenje je namreč glasovalo šest poslancev odbora, moralo pa bi jih vsaj devet.
Lahko računajo na podporo SDS in NSi?
Državni zbor namreč o predlogu novele po v torek izglasovanem vetu državnega sveta (DS) odloča znova. Ker pa je za potrditev novele v drugo potrebna večina glasov vseh poslancev, to je 46, bi morala za sprejem sklepa, da je zakon ustrezen, na odboru prav tako glasovati večina vseh članov.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je tako še pred današnjo sejo odbora na vprašanje, ali bodo iskali podporo tudi pri SDS in NSi, ki sta bili pri prvem glasovanju večinsko vzdržani, odgovoril, da je bilo že v preteklosti nekaj pogovorov. Med drugim je spomnil, da so v zakon vključene nekatere rešitve SDS, predvsem na področju javnih del, kjer se ugotavlja, da bi lahko naredili korak naprej.
"Glede na to, za kaj so se zavzemali, bi bilo razumno, da bi ponudili podporo. Je pa ta odločitev njihova," je odgovoril na vprašanje, ali pričakuje podporo SDS. Povedal je, da se bodo z njimi sestali oziroma da so pogovori začeli. Ministrica za delo Ksenija Klampfer se bo v torek sestala tudi s poslansko skupino NSi.
Novela bi še dodatno poslabšala položaj tistih z nizkimi prejemki
Predstavnica DS in državna svetnica Lidija Jerkič je sicer v uvodu današnje seje povedala, da se je DS za veto odločil, ker meni, da bi novela še dodatno poslabšala položaj tistih, ki imajo že zdaj zelo nizke prejemke. Zavrnila je navedbe ministrstva za delo, da je treba dodatek ukiniti tudi zato, ker se pojavljajo zlorabe. "Če zlorabe so, potem naj se kaznuje tiste, ki jih izvajajo, ne pa, da se posplošeno jemlje pravico do dodatka vsem," je dejala.
Kritično se je izrazila o ukrepu iz predloga, da se prejemnikom denarne socialne pomoči cenzus za njeno pridobitev zniža za polovico, če se ob izpolnitvi pogojev ne vključijo v javna dela. "Ukrep ne bo prinesel novih zaposlitev. Ko bodo javna dela prenehala, bodo ljudje znova brezposelni," je dejala.
Tilen Božič je navedbe Jerkičeve, da javna dela ne pripomorejo k zaposlitvi, zanikal. Po 12 mesecih javnih del se zaposli 42 odstotkov vključenih brezposelnih, je dejal.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je opozoril, da dodatek dviguje cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, zaradi česar število prejemnikov zvišuje, in to kljub temu, da je na trgu pomanjkanje delovne sile. Dodatek tako ne spodbuja k zaposlitvi, je menil. Glede navedb o poslabšanju položaja prejemnikov je dejal, da so na ministrstvu kot protiukrep predvideli rešitev, da tistim, ki se vključijo v aktivno politiko zaposlovanja, dohodek, ki ga pri tem zaslužijo, ne vpliva na višino denarne socialne pomoči.
Proti ukinitvi dodatka ostro nastopili v Levici in SD
V poslanski razpravi so proti ukinitvi dodatka znova ostro nastopili v Levici in SD. "Pod krinko, da naj bi bil dodatek zastarel in da naj bi pomenil nekakšen unikum v EU, se posega v materialni položaj 10 tisoč upravičencev, od tega 60 odstotkov izmed teh zaposlenih," je opozoril Matej T. Vatovec (Levica). Ukrep bo po njegovem mnenju prizadel predvsem tiste, ki s svojimi prejemki ne morejo preživeti, "zato bi bilo treba najprej razmisliti o posledicah", je dejal.
Poslanec iz vrst Levice, Matej T. Vatovec
Primož Siter (Levica) je spomnil, da ukinitvi dodatka nasprotuje 150 nevladnih organizacij: "Ne spomnim se, kdaj bi se javnost v tolikšni meri angažirala in opozorila na nek absurd." Po mnenju Marka Koprivca (SD) vlada dodatek ukinja zgolj zato, da bi prihranila 16 milijonov evrov, pri tem pa varčuje pri "revnih zaposlenih". "Takšno varčevanje za nas ni sprejemljivo. Zato še enkrat razmislimo, pri kom varčevati," je pozval.
Njegov poslanski kolega iz SD Soniboj Knežak pa je dejal, da pogreša širše ukrepe za preprečevanje pasivizacije prejemnikov dodatka, na kar opozarja ministrstvo. Ministrstvu je zato očital, da se je odpravljanja težave lotilo na zanj najlažji način.
Od preostalih poslancev vladne koalicije se je oglasila Mojca Žnidarič (SMC) in ukinitev dodatka podprla. "Vem, da je težko vzeti, kar je bilo enkrat dano, res pa je tudi, da smo edini, ki ta dodatek imamo," je opozorila. Navedbam, da bo z ukinitvijo dodatka tudi kdo na slabšem, sicer verjame, a "centri za socialno delo lahko pomagajo tudi na drugačne načine", je dejala.
4