Torek, 30. 4. 2019, 13.14
5 let
Zakaj naj bi turški diplomati vohunili za ljubljansko jezikovno šolo in društvom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,55
18
Med organizacijami, za katerimi naj bi vohunilo turško veleposlaništvo v Ljubljani, sta bili po poročanju portala Nordic Monitor tudi leta 2005 ustanovljena šolska in kulturna ustanova Ambra ter Društvo Medkulturni dialog. Zakaj sta postali tarča diplomatov?
Turško veleposlaništvo v Ljubljani naj bi vohunilo za kritiki turške vlade in predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v Sloveniji, poroča portal Nordic Monitor. Sklicuje se na tajne dokumente oziroma uradno korespondenco, ki jo je veleposlaništvo v Ljubljani pošiljalo v Ankaro.
Turški diplomati so zbirali informacije o dejavnosti kritikov Erdogana v Sloveniji, profilirali njihove organizacije in navajali njihova imena, kot da bi bili del kriminalne združbe, navaja portal, ki ga upravljajo iz Stockholma, ukvarja pa se predvsem z verskimi, ideološkimi in etničnimi skrajnimi gibanji in radikalnimi skupinami, še posebej pa se osredotoča na Turčijo.
Tarča dve pravni osebi, v ozadju katerih sta Turka
Med organizacijami, za katerimi naj bi v Sloveniji vohunili turški diplomati, sta bili po poročanju portala tudi leta 2005 ustanovljena šolska in kulturna ustanova Ambra ter Društvo Medkulturni dialog. Gre za ustanovi, za katere je tedanja turška veleposlanica v Sloveniji Serra Kaleli po spodletelem državnem udaru v Turčiji poleti 2016 sama dejala, da so v njiju navzoči privrženci islamskega klerika Fethullaha Gülena, ki mu je Ankara pripisala odgovornost za poskus prevrata, je takrat poročal časnik Dnevnik.
Jezikovni center Ambra danes v slovenskih poslovnih registrih ne obstaja več. Jezikovna šola v lasti Mustafe Karace, ki je ponujala tečaje turškega jezika, tega očitno ne počne več, saj so spletne strani izbrisane, profil na družbenem omrežju pa še imajo, a na njem ni nobene objave. Karacan ima v Ljubljani podjetje Piramida Ena, registrirano za dejavnost gradbeništva (podjetje je brez prihodkov), a ne v registrih ne na spletu ni navedenega nobenega kontakta.
Tajni dokument razkriva, da so turški diplomati vohunili za slovenskimi organizacijami.
V ozadju društva Medkulturni dialog pa je Muhammed Ali Isik s stalnim prebivališčem v Albaniji. Skupaj s Karaco sta se pred tremi leti pojavila v medijih, ko sta želela v Ljubljani ustanoviti turško šolo in vrtec. Takrat je Delo poročalo, da je bil izobraževalni center Ambra lastnik zemljišča, na katerem bi stala šola. Citat iz Delovega članka:
Nepremičnina za Bežigradom je obremenjena s hipoteko v višini dveh milijonov evrov. Imetnik terjatve je turška banka Asya Katilim Bankasi, ki so jo leta 1996 ustanovili Gülenovi podporniki, turška agencija za regulacijo in nadzor bank pa ji je julija odvzela licenco. »Če je za vsem skupaj ta banka, je projekt zelo verjetno povezan z gülenovci,« so potrdili turški viri.
Tarča ustrahovanja in nadlegovanja
Kot zdaj še navaja portal Nordic Monitor, so bili posamezniki, ki so se znašli v zapiskih turškega veleposlaništva, kasneje pogosto tarča ustrahovanja in nadlegovanja, prav tako naj bi se jim v tujini zavračalo konzularne storitve, njihovim svojcem in prijateljem v domovini pa so grozili zapor, zaseg premoženja in kazenski pregon na podlagi ponarejenih obtožb.
To nezakonito zbiranje podatkov naj bi sicer uslužbenci veleposlaništva in konzulata v Sloveniji izvajali na zahtevo oddelka turške policije za boj proti tihotapstvu in organiziranemu kriminalu (KOM). Glede na turško zakonodajo KOM nima pristojnosti v tujini in tam tudi ne sme izvajati vohunskih dejavnosti, dodaja portal.
Zbrane informacije je KOM po navedbah portala Nordic Monitor vključil v poročilo iz 30. januarja 2017, uporabili pa so jih v kazenskem pregonu več vladnih kritikov, ki so jih bremenili terorizma. Nekateri med njimi naj bi več mesecev ali celo let prestali za zapahi, v nekaterih primerih brez formalne ovadbe, obtožnice ali sodbe.
V društvu Medkulturni dialog so seznanjeni s tem, da so vohunili za nekaterimi njihovimi člani. Po njihovih besedah jim niso mogli ničesar dokazati.
Nordic Monitor pri tem navaja primer največjega založnika v Turčiji, holdinga Kaynak. Ta konglomerat, ki je upravljal z 22 podjetji, je po navedbah portala turška vlada novembra 2015 nezakonito zasegla na podlagi lažnih obtožb o terorizmu. Pred tem je bil v lasti poslovnežev, ki naj bi bili povezani z Gülenovim gibanjem.
Kot piše portal, so podatke, ki jih je turško veleposlaništvo zbralo o organizacijah v Sloveniji, uporabili kot dokazno gradivo v primeru tega holdinga.
Pri tem je turška vlada kot kazenske dokaze obravnavala legitimne transakcije Kaynaka z organizacijami v Sloveniji. Šlo naj bi za posojilne linije in nekatera nakazila sredstev, ki jih je ta holding leta 2015 nudil tem organizacijam.
Podobno tudi drugod po svetu
Preiskava proti Kaynak Holdingu naj bi po poročanju Nordic Monitorja predstavljala uničenje enega izmed največjih založnikov in dobaviteljev izobraževalnega gradiva v Turčiji. Žrtve te preiskave je bilo na stotine ljudi in na desetine podjetij. Med preiskovanci v tem primeru je bil tudi nekdanji odgovorni urednik časnika Zaman Ekrem Dumanli. Ta je skupaj z več kot 150 novinarji pred pregonom pobegnil iz Turčije. Časnik Zaman so turške oblasti zasegle marca 2016.
Zbiranje obveščevalnih podatkov in profiliranje kritikov Erdogana in njihovih organizacij, kot ga je izvajalo turško veleposlaništvo v Ljubljani, je sicer po poročanju Nordic Monitorja podobno delovanju na drugih diplomatskih misijah Turčije v tujih državah. Ta portal je že v preteklosti poročal, da zaposleni na turških veleposlaništvih in konzulatih v 92 državah izvajajo vohunske dejavnosti.
To je naletelo na ogorčenje v več delih sveta, tudi v Evropi, in tam so se turški diplomati znašli pod drobnogledom, še piše portal. Pri tem navaja primer iz Švice, kjer so tamkajšnji tožilci sprožili preiskavo in izdali zaporne naloge za dva uradnika turškega veleposlaništva, ker sta skušala ugrabiti švicarsko-turškega poslovneža, ki je bil kritičen do Erdoganovega režima.
Na zunanjem ministrstvu v Ljubljani so za STA povedali, da z informacijami, o katerih poroča Nordic Monitor, niso seznanjeni, in jih zato niti ne želijo komentirati. Na turškem veleposlaništvu v Sloveniji zadeve za zdaj ne komentirajo.
18