"Namen okupacije borze 15o ni, da se v Sloveniji znova zavrti kolesje nacionalne politike, ki ne melje nikamor, temveč da se vzpostavi razmerje sil z obstoječim sistemom in osvoji skupno blaginjo."
S temi besedami se je na očitke, da so protestniki zoper "nasilje finančnega kapitalizma" izbrali napačno mesto, odzval Andrej Kurnik s fakultete za družbene vede. "Ljudje denimo sprašujejo, zakaj nismo pred bankami, ki so povezane s tajkunskimi odkupi. Seveda je to res, ampak mi pravimo, da je sam sistem finančnega kapitalizma generalizirana korupcija. Mi moramo vzpostaviti razmerje sil s samim sistemom. Tu niso možne izboljšave v smislu 'porežimo ekscese, pa bo vse v redu'," je Kurnik pojasnil na delavnici pred Ljubljansko borzo.
"Tisto, kar mi hočemo, je osvojiti skupno blaginjo"
Dodal je, da so se za protest pred poslopjem Ljubljanske borze odločili tudi zato, ker nekaj hočejo. "Tisto, kar mi hočemo, pa je osvojiti skupno blaginjo. To lahko osvojimo samo tako, da na najbolj splošni ravni odpremo konflikt - pa ne govorimo o kakšnem nasilju - in možnost novega konsenza s finančnimi institucijami," je poudaril sogovornik.
Komunikacijska akcija pred Banko Slovenije
Po delavnici so se protestniki odpravili pred Banko Slovenije, kjer so izvedli komunikacijsko akcijo. Glede na to, da je centralna banka "tako rekoč ekspozitura Evropske centralne banke v Ljubljani", so tam zastavili vprašanje, "zakaj se še vedno dela vse, da bi se rešilo tiste, ki so nas pripeljali v krizo" in "ali ni nobene druge možnosti". "Mi vemo, da je bila pred letom 1979 neka druga možnost. Ne pravimo, da hočemo tisto možnost nazaj, da hočemo deficitarno porabo ipd., saj vemo, da so ti časi minili, lahko pa obstaja neka tretja možnost, iz katere bi se financirala skupna blaginja," je povedal Kurnik.
Rezultat okupacije se po njegovih besedah odraža v organiziranju form, demokraciji neposredne akcije, prihajanju ljudi s svojimi iniciativami in idejami o tem, kaj narediti. "In trajalo bo še dolgo časa, da se bo skozi te procese, ko ljudje izhajajo iz svojih problemov, iščejo rešitev, vzpostavilo neko gibanje," je še navedel.
Zakaj je borza primeren kraj za "okupacijo"?
Pred poslopjem Ljubljanske borze so protestniki organizirali delavnico, na kateri pojasnjujejo, zakaj je borza primeren prostor za "okupacijo". Na delavnici predstavljajo "logiko financializacije, njen izvor in razvoj, temeljna protislovja, ki so zanjo značilna, in s tem povezan horizont boja in osvobajanja". "Za delavnico jemljemo preprosto izhodišče: delavec 19. stoletja je moral razviti razmerje sil z individualnim kapitalistom, delavcev 20. stoletja z državo, delavec 21. stoletja pa mora to storiti s financami," so še navedli protestniki.
Pred borzo vztrajajo že peti dan
Skupina protestnikov sicer že peti dan zapored vztraja pred poslopjem Ljubljanske borze. "Vztrajali bomo, dokler ne bomo kaj dosegli. Pričakujemo spremembe. Te se bodo začele dogajati po celem svetu - čim se bodo začele v ZDA, se bodo razširile tudi drugod," je pojasnil eden izmed protestnikov Pero Djošan. "Tu smo, da pokažemo, da nam gre za ljudi, da pošljemo sporočilo tudi tistim, ki menijo, da še vedno dobro živijo. Kaj pa čez pet let? Naj odprejo oči. Najlažje je sedeti doma in si zatiskati oči. V bistvu pa ne moreš iti dvakrat na leto za teden dni na dopust, ker ni denarja," je poudaril Djošan.
Rednih skupščin se udeležuje tudi do 200 ljudi
Skupini protestnikov se v šotorskem naselju pred borzo čez dan pridružijo številni somišljeniki. Število prisotnih občutno naraste zlasti v času rednih skupščin, ki se jih udeležuje tudi od 150 do 200 ljudi, so sporočili protestniki. "Skozi ves dan tabor obiskujejo tudi podporniki in naključni mimoidoči, marsikdo izrazi svojo podporo ali celo podari kaj v dobro skupnosti - spalne vreče, hrano, manjše donacije in podobno," so dodali.
Obiskala sta jih Pahor in Hanžek
Na vprašanje, koliko zanimanja so za okupacijo borze 15o pokazali politiki, je Djošan odgovoril, da se jih je nekaj oglasilo, da pa "niso prišli zares zraven". "Nas nihče ne razume in nas tudi ne bo. Predvolilne obljube so lahko takšne in drugačne. Lahko nam obljubijo zlata jajca, dobili ne bomo pa nič," je bil pesimističen sogovornik. Iz kabineta premiera, ki vodi tekoče posle, Boruta Pahorja so potrdili, da je predsednik vlade protestnike obiskal v ponedeljek zvečer, pred borzo pa se je te dni denimo pojavil tudi predsednik Stranke za trajnostni razvoj Slovenije Matjaž Hanžek.