Sreda, 23. 10. 2019, 20.01
4 leta, 5 mesecev
Tona sveč, ki je ne recikliramo, obremeni okolje s 330 kilogrami plastike #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,71
2
Odpadne nagrobne sveče pri nas predstavljajo tri odstotke vseh komunalnih odpadkov, zato država tik pred dnevom mrtvih spet poziva, da se ob obisku grobov odrečete tisočem novih plastičnih sveč, ker situacije z odpadnimi svečami ne obvladuje že leta. Na odpadih gnije na stotine starih sveč, ki jih je nemogoče reciklirati, zato tudi ni poslovnega interesa za njihov odvoz.
Kar 800 ton starih plastičnih sveč, ki se nabirajo od leta 2016, je polnih žuželk, ščurkov, peska. Predelovalcev zato, kljub nujnemu zakonu o njihovem odvozu, ne zanimajo. Do nestrinjanja prihaja tudi med državo in predelovalci, ki vztrajajo, da je vlada strošek predelave ocenila tako nizko, da bi morali reciklažo pokriti iz lastnih sredstev.
Največ odpadnih sveč hranijo na Štajerskem
Kot je za oddajo Planet 18 pojasnil Rudolf Horvat, direktor Saubermacherja, kjer je v nedeljo zvečer pogorelo za košarkarsko igrišče mešanih odpadkov, le streljaj od kupa odpadnih sveč, ki že dve leti trohnijo na prostem, problematika z odpadnimi svečami ni pereča samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi.
Žarišča so na Štajerskem, kjer sveče v skladiščih odpadkov kopičijo že od leta 2016. Več kot 80 ton sveč hranijo v Lenartu, v Mariborski snagi pa 100 ton več. Kar 200 ton jih na odvoz čaka tudi na Celjskem, po 100 pa še v Slovenski Bistrici in Velenju. Nekaj deset ton odpadnih sveč je v Rogaški Slatini, na Ptuju, v Mozirju in Laškem. Skupaj torej preko 800 ton.
S prihajajočimi prazniki pa bodo skladišča napolnile nove. Marjan Gulič, direktor podjetja Prons, ki se ukvarja s prevzemom odpadnih sveč, pokaže na simptom nedelujočega sistema ravnanja z odpadki. Kot razlaga, so žarišča odpadnih sveč lahko tudi žarišča potencialnih požarov. "Predvsem pa gre za problematiko, da so izvajalci javne službe prostorsko omejeni in nimajo kje skladiščiti rednih dovozov, ki prihajajo s pokopališč," izpostavlja.
Smrad po zažgani plastiki, vosku in parafinu
Kot pripoveduje Ksenija Žuman, ravnateljica Vrtca Ljutomer imajo peskovnike zavarovane oziroma zaprte. Otroci se gibljejo po zunanjih površinah v okolici vrtca. Kot še dodaja pa intenzivnost vadbe v okolici za otroke ni pretirano naporna, zato da se ne zadihajo. Kot preventivne ukrep so uvedli tudi intenzivno umivanje rok.
Namreč med gorenjem plastike se sprošča strupen dioksin, ta pa lahko trajno poškoduje kožo. Uporabili so ga tudi v poskusu zastrupitve ukrajinskega politika Viktorja Juščenka in v vietnamski vojni.
A okoljskemu ministrstvo v štirikrat ponovljenem razpisu še ni uspelo najti koga, ki bi saniral skladišča sveč. Zakon je najvišjo ceno za odvoz postavil nizko, pri 200 evrih na tono, prevoznik bi tako - pavšalno rečeno - moral 50 evrov za predelavo dodati iz lastnega žepa. Kaznovani so dosedanji prevzemniki.
Kot poudarja Gulič se njegovo podjetje na razpis ne sme prijaviti. Interventni zakon je prepovedal, da pobira sveče, prepovedal je tudi zbiralcem, da se prijavijo in prepovedal izvajalcem javne službe, da obstoječim shemam to oddajo.
Država z zakonom sama sebe ustrelila v koleno
In zato sveče ostajajo v skladiščih, država pa je z zakonom samo sebe ustrelila v koleno. Čeprav se lahko predela več kot 80 odstotkov odpadne sveče, jih zaradi izpostavljenosti vremenskim pojavom predelovalci - po požaru v Lenartu imamo samo še obrat na Jesenicah - zaradi slabega izkoristka ne marajo. "Če bi nam jih dovolili pobirati, bi lahko v slabem leto od kar je zakon sprejet, te količine vsaj že delno sanirali," še sklene Gulič.
Ena tona sveč, ki je ne recikliramo, obremeni okolje s 330 kilogrami plastike, z 10 kilogrami kovin in 160 kilogrami nečistoč.
2