Sreda, 21. 6. 2023, 12.48
10 mesecev, 1 teden
Surs: V Sloveniji nas je 5,4 odstotka več kot ob osamosvojitvi, smo pa tudi starejši
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,16
Lani smo v primerjavi z letom 1991 s povprečno mesečno neto plačo lahko kupili, na primer, 739 kg več pšenične moke, 615 kg več krompirja ali 28 moških kavbojk več.
Slovenija je imela lani 5,4 odstotka več prebivalcev kot ob osamosvojitvi, je pa delež mlajših od 15 let lani znašal 15 odstotkov, leta 1991 pa 21 odstotkov, so pred dnevom državnosti sporočili s Sursa. Ugodni so tudi drugi kazalniki, povečuje se delež terciarno izobraženih, popeteril se je BDP, nenehno se povečujeta vrednost uvoza in izvoza. Slabši je kazalnik rasti cen nepremičnin, ki so od leta 2015 narasle za 74 odstotkov.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je lani v Sloveniji živelo 2.107.180 prebivalcev. To je 107.235 ali 5,4 odstotka več kot ob osamosvojitvi leta 1991. V tem obdobju se je spremenila starostna struktura prebivalstva, leta 1991 je bilo 21 odstotkov prebivalcev mlajših od 15 let, lani je bil ta delež 15-odstoten.
Narašča delež visoko izobraženih
Obratno je veljalo pri starejših od 64 let, ki jih je bilo takrat 11 odstotkov, v letu 2022 pa 21 odstotkov. Število moških se je povečalo za devet odstotkov, število žensk pa za dva odstotka. V obdobju od 2011 do 2022 se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za dva odstotka, število tujih državljanov pa naraslo za 108 odstotkov, kažejo podatki Sursa.
Spreminja se tudi izobrazbena struktura med prebivalci, starimi 15 let ali več. Terciarno izobrazbo je leta 2011 imelo 17 odstotkov prebivalcev, lani pa 25 odstotkov. Obratno je bilo pri deležu prebivalcev z dokončano največ osnovno šolo, ta je leta 2011 znašal 29 odstotkov, v prejšnjem letu pa 22 odstotkov. Delež prebivalcev, ki so dosegli največ srednješolsko izobrazbo, se je v vseh teh letih gibal med 52 in 53 odstotki.
Lani najmanj brezposelnih doslej
Ugodne so po podatkih Sursa tudi spremembe na trgu dela. V obdobju 2008–2022 je bila stopnja delovne aktivnosti najvišja ob začetku velike gospodarske krize, torej leta 2008 (56,9 odstotka), skoraj tako visoka je bila tudi lani (56,6 odstotka). V omenjenem obdobju je najnižjo vrednost dosegla leta 2013 (51,5 odstotka). Drugi kazalnik razmer na trgu dela je stopnja brezposelnosti. Ta je bila najvišja ob koncu gospodarske krize leta 2013 (10,1 odstotka), najnižja pa v prejšnjem letu (štiri odstotke).
Ob tem na Sursu ugotavljajo, da so bile v primerjavi z letom 2015 cene stanovanjskih nepremičnin lani višje za 74 odstotkov, cene življenjskih potrebščin za 16 odstotkov, povprečne mesečne neto plače pa za 30 odstotkov. Lani smo v primerjavi z letom 1991 s povprečno mesečno neto plačo lahko kupili, na primer, 739 kg več pšenične moke, 615 kg več krompirja ali 28 več moških kavbojk.
Medletno najbolj zrasle cene hrane in brezalkoholnih pijač
Maja letos je bila inflacija v primerjavi z istim mesecem lani 8,4-odstotna, je povzel Surs. Najbolj so se podražile hrana in brezalkoholne pijače, za 14,9 odstotka, znotraj te skupine pa sladkor (za 45,9 odstotka). Najmanj se je podražil prevoz, za 0,5 odstotka. V okviru te skupine se je najbolj pocenilo dizelsko gorivo (za 14,6 odstotka).
Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v tekočih cenah je lani znašal 27.975 evrov oziroma 5,5-krat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije, ko je obsegal 5.131 evrov. Od prvih let po osamosvojitvi se je BDP realno najbolj zmanjšal na začetku velike gospodarske krize leta 2009 (minus 7,5 odstotka) in leta 2020, ko nas je zajela pandemija covid-19 (minus 4,3 odstotka). Najvišjo rast smo zaznali v letih 2021 (8,2 odstotka) in 2007 (sedem odstotkov), lani je bila rast 5,4-odstotna.
V zunanji trgovini po vrednosti od lani na prvem mestu Švica
Vrednosti izvoza in uvoza naraščata vse od leta 1992; lani smo izvozili za nekaj manj kot 53 milijard evrov blaga, uvozili pa za skoraj 57 milijard evrov.
Med letoma 2000 in 2021 je bila Nemčija najpomembnejša trgovinska partnerica, razen leta 2012, ko je bila to Italija. Izvoz v Nemčijo je v omenjenem obdobju obsegal od 18 do 27 odstotkov skupne vrednosti izvoza, uvoz iz te države pa od 15 do 22 odstotkov vsega uvoza. Leta 2022 je najpomembnejša trgovinska partnerica postala Švica. Tja je Slovenija vrednostno izvozila 21 odstotkov, od tam pa uvozila 15 odstotkov vsega blaga, še kažejo podatki Sursa.
