nesreča
Ponedeljek, 21. 8. 2017, 14.16
6 let, 1 mesec
Sredi Ljubljane vas lahko ubije drevo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,60
2
"Vse skupaj se mi je zdelo povsem nadrealistično, česa takega še nisem videla. Nagonsko sem si z rokami zaščitila glavo, nato se je drevo zrušilo na mizo," pravi novinarka Siol.net Neža Mrevlje, na katero je v petek zvečer v Ljubljani na Bregu padlo drevo in jo hudo poškodovalo.
Ljubljančanka Neža Mrevlje se je v petek okoli 19. ure s fantom odpravila na pijačo v lokal ob Ljubljanici.
"Zadnja stvar, ki se je spomnim, je to, da sem roke dvignila v zrak"
"Bil je lep, vroč dan in nihče ni pričakoval, da se bo zgodilo, kar se je. Sedla sem tako, da sem bila s pogledom obrnjena proti drevoredu in Ljubljanici. V nekem trenutku se mi je zazdelo, da se drevo premika. Glede na to, da ni bilo neurja, niti vetra, tega seveda nisem pričakovala. Vse skupaj se mi je zdelo povsem nadrealistično, česa takega še nisem videla. Nagonsko sem si z rokami zaščitila glavo, nato se je drevo zrušilo na mizo. Zadnja stvar, ki se je spomnim, je to, da sem roke dvignila v zrak, naslednji kader pa je, ko sem ležala pod vejami," je povedala.
Vse se je dogajalo zelo hitro. Na kraj nesreče so se zelo hitro pripeljali gasilci, ki so razžagali drevo, kmalu so bili na prizorišču tudi reševalci in policisti, prišel je ljubljanski župan Zoran Janković.
Novinarka Siol.net Neža Mrevlje je že od petka v bolnišnici, kjer so ji operirali roko, zdaj jo čaka rehabilitacija.
"Sprašujem se, kaj bi se zgodilo"
"Ob vsem tem se mi poraja vprašanje, kako se je kaj takega sploh lahko zgodilo sredi mesta, kjer verjetno spremljajo stanje dreves in tal, in to na območju, kjer je pretočnost ljudi res velika. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi drevo padlo dve uri pozneje, ko bi bil vrt poln gostov, kaj bi se zgodilo, če bi drevesna gmota padla na katero od družin, ki se tam sprehajajo, na mimoidočo mamo z otroškim vozičkom, kolesarja," je dejala.
Neža je že od petka v bolnišnici, kjer so ji operirali roko, zdaj jo čaka rehabilitacija. "Glede na velikost in težo drevesa lahko rečem, da sem kljub nesreči vendarle imela veliko srečo. Če bi sedela le nekaj centimetrov bolj levo, bi se vse skupaj lahko končalo precej drugače," še poudarja.
Vzrok bo znan v prihodnjem tednu
"Vzrok padca drevesa bodo predvidoma v sredo skupaj s strokovnjaki biotehniške fakultete proučili pristojni na JP Snaga. Pričakujemo, da bo vzrok znan v začetku prihodnjega tedna, o ugotovitvah pa bomo obvestili javnost. O vzrokih za zdaj tako še ne moremo govoriti," so nam na vprašanje, zakaj je v središču prestolnice padlo drevo, odgovorili na občini.
"Za mestno drevje in parkovne gozdove strokovno skrbi posebna Snagina ekipa, v kateri je tudi certificiran arborist. Pri vzdrževanju mestnega drevja si pomagajo z digitalnim katastrom mestnih dreves. Vsako drevo na javnih površinah strokovnjaki JP Snaga enkrat na leto vizualno pregledajo, ocenijo stanje in na temelju tega izdelajo načrt oskrbe zanj," so dodali.
Občina ima sklenjeno zavarovanje odgovornosti. "Če morebitni oškodovanci menijo, da je MOL odgovoren za nastalo škodo, se lahko obrnejo neposredno na nas, kjer lahko prejmejo dodatne informacije v zvezi z uveljavljanjem zavarovalnega zahtevka (vključno z obrazcem za uveljavljanje odškodninskega zahtevka). Odškodninski zahtevek morebitni oškodovanec lahko pošlje na MOL, ki ga odstopi v reševanje zavarovalnici. V skladu z določili sklenjenega zavarovanja odgovornosti namreč MOL odškodninskega zahtevka ne sme niti pripoznati niti zavrniti, temveč ga mora odstopiti v obravnavo zavarovalnici," o prijavi škode pravijo na občini.
"Pri padlem kostanju na Bregu lahko po prvih ocenah rečemo, da gre za netipično poškodbo," pravijo pri Snagi in dodajajo, da gre za prvi takšen dogodek.
Ali v Ljubljani slabo skrbijo za drevesa?
"V Ljubljani se ne skrbi slabo za drevesa, lahko pa se spregleda kakšna na videz zdrava drevesa, ki so spodaj strohnjena. Tisti, ki je odgovoren za vzdrževanje dreves v Ljubljani, zagotovo ve, kaj se je dogajalo okoli njega, kolikokrat so obnavljali pločnik ali tlakovce in pri tem poškodovali koreninski sistem, ter koliko ima drevo prostora za rast korenin, ampak nihče ne more napovedati takšnega dogodka, to je nemogoče," pravi Vasja Dornik, inženir gozdarstva in strokovni sodelavec Arboretuma Volčji potok.
Na videz zdrava drevesa so lahko v resnici zaradi preperelosti močno nevarna. Foto: Gasilska brigada Ljubljana
Več denarja bo treba nameniti za nadzor in preventivne preglede
So torej izvajalci del v okolici dreves in njihovi nadzorniki odgovorni za morebitne poškodbe korenin, ki bi lahko pripeljale do nesreče? "Seveda, odgovornost nosijo oni, dokazati, da so prav oni krivi za nesrečo, pa je nemogoče, saj gre za skupek dejavnikov, ki vplivajo na to, da se zgodi nekaj takega. Je pa to pripomoglo k nesreči," poudarja.
Po njegovih besedah bi morali zdaj najprej začeti pregledovati drevesa in se lotiti preventivnih ukrepov po vsej državi. Še posebej nevarna bi bila lahko drevesa ob cestah, kjer so v preteklosti izvajali gradbene posege. "Ljubljana se mora zavedati, da mora, če hoče imeti stara drevesa z lepimi in vitalnimi krošnjami, pri gradbenih posegih izvajati večji nadzor in nameniti več sredstev za preventivne preglede, kar je do zdaj manjkalo," je še poudaril.
2