Ponedeljek, 18. 7. 2016, 10.21
9 mesecev, 1 teden
Spoznavamo poklice: trgovec skozi čas in danes
Spoznajte poklic trgovca, ki ima pestro zgodovino, saj že od začetka sledi in se prilagaja družbenim spremembam in seveda – potrošniku. Katere veščine pa mora obvladati trgovec današnjega časa?
33 milijonov Evropejcev kruh služi v trgovinski dejavnosti
Trgovina je izredno dinamična in intenzivna dejavnost, ki ustvari 11 odstotkov evropskega BDP. Kar vsaka tretja gospodarska družba v EU je trgovska, kar pomeni, da je skupaj na trgu več kot šest milijonov trgovskih družb, ki dajejo delo 33 milijonom Evropejcem. Tudi podatki za Slovenijo kažejo na pomemben položaj in vlogo trgovinske dejavnosti znotraj nacionalnega gospodarstva, saj trgovina ustvari več kot 34 odstotkov vseh prihodkov gospodarskih družb. V trgovinski dejavnosti je skupaj zaposlenih več kot 100 tisoč oseb.
Trgovinska dejavnost in poklic trgovca skozi čas
Trgovinska dejavnost je pomembno vlogo v Sloveniji igrala tudi v preteklosti, saj že zadnje stoletje predstavlja eno od ključnih gospodarskih dejavnosti pri nas. Kot izhaja iz knjige En gros & en detail: Trgovina v Sloveniji do druge svetovne vojne: trendi, strukture, prakse avtorice Marije Počivavšek, se je največja rast v trgovini in prometu zgodila na prelomu iz 19. v 20. stoletje: na slovenskem ozemlju je število aktivnih oseb v trgovini leta 1910 naraslo za 36 odstotkov v primerjavi z letom 1869.
Od uličnih trgovinic do mogočnih veleblagovnic
Potrošnik se skozi čas spreminja, prodajalne in poklic prodajalca pa se morajo razvijati z njim.
Oblike trgovin so se skozi zgodovino spreminjale. V večjih mestih so se v 20. stoletju začele pojavljati blagovnice, medtem ko so sicer prevladovale manjše trgovine z mešanim blagom. Vseskozi pa so trgovci poudarjali osebnostne lastnosti, veščine in znanja, ki jih prodajalci potrebujejo za uspešno prodajo in uresničevanje želja kupcev.
Dober prodajalec je bil prepoznan kot prijazen, ustrežljiv in obziren do kupcev, odlično je moral poznati prodajno blago ter se tudi prilagajati vsakemu kupcu posebej. Ob tem so govorili tudi o "prodajnem talentu", ki je bil poleg pridobljenih formalnih znanj vsekakor pomemben pri kakovostnem opravljanju dela, posledično pa ustrezno izbran poklic prinaša večje veselje in zadovoljstvo ob delu. Nasveti za prodajalce so bili že pred slabim stoletjem usmerjeni k pomembnosti prijaznega pozdrava kupca ob prihodu in odhodu iz trgovine, skrbi za primeren videz trgovine ter nenehnemu izpolnjevanju in sledenju modernim prodajnim trendom, kar je v več primerih prinašalo tudi konkurenčno prednost.
Izobraževanje v trgovinski dejavnosti
O pomenu izobrazbe za trgovce se je tudi na Slovenskem razmišljalo že sredi 19. stoletja, ko so se začele ustanavljati prve trgovske šole. Danes v Sloveniji 18 šol za dijake izvaja izobraževalni program Trgovec.
Vsak uspešen prodajalec mora biti dobro strokovno podkovan, zato se tudi izobraževanje od začetka pa do danes neprestano spreminja in nadgrajuje.
Srednja trgovska šola Ljubljana
Ljubljana ima najbogatejšo tradicijo v razvoju strokovnega izobraževanja za delo v trgovini v Sloveniji, saj je bila že leta 1834 v Ljubljani ustanovljena tako imenovana Mahrova šola. Obiskovali so jo večinoma otroci premožnejših meščanov. Pouk je potekal v nemškem jeziku. Ker je slovenski jezik v tistem času pridobival na veljavi, je bila leta 1865 ustanovljena tudi utrakvistična, dvojezična šola za bodoče ljubljanske trgovce.
Do konca 1. svetovne vojne je pouk potekal v nemškem in slovenskem jeziku (posamezne predmete so poučevali v nemškem, druge v slovenskem jeziku). Po prvi svetovni vojni (razpad Avstro-Ogrske) se je pouk v takratni trgovski šoli popolnoma poslovenil, s tem pa tudi vsi strokovni izrazi. Ime šole se je po 1. svetovni vojni večkrat spremenilo. Pouk je potekal tudi v času 2. svetovne vojne, tako pod italijansko kot pod nemško okupacijo. Po letu 1991 je šola doživela največji vzpon v vsej svoji zgodovini. Leta 1992 se je šola preimenovala (desetič po drugi svetovni vojni) v Srednja trgovska šola v Ljubljani, kakor se imenuje še danes.
Zanimivost
Med dijaki šole so vseskozi po 2. svetovni vojni prevladovala dekleta, danes pa prednjačijo fantje. Na šoli izpostavljajo, da njihovi učitelji skrbijo za vsestranski osebnostni razvoj dijakov, med drugim organizirajo strokovne ekskurzije v druge države, zato se njihovi dijaki po končanem šolanju zlahka zaposlijo ali pa se izobražujejo naprej na visokih ali višjih šolah.
Srednja trgovska šola Maribor
Ena izmed prvih srednjih trgovskih šol v Sloveniji, ki še vedno uspešno deluje, je tudi Srednja trgovska šola Maribor, ki v letošnjem letu praznuje 140 let obstoja. Šola je bila ustanovljena 1. februarja 1877, vendar se je pouk začel že septembra 1876. Šola se je imenovala Trgovska nadaljevalna šola. Imela je tri razrede in je trajala tri leta. Vzdrževala se je s šolnino učencev, s prispevki Štajerske deželne vlade, s prispevki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Gradcu ter s podporo občine Maribor.
Do leta 1918 je bil učni jezik nemški. Za slovensko šolstvo sta pomembni zlasti leti 1919 in 1920. Leta 1919 so vse mariborske šole prišle v roke Slovencev in to leto so slovenski trgovci dobili večino v Trgovskem gremiju, zato je bil v tem letu prvič sestavljen slovenski učni načrt za trgovce. Slovenski jezik kot učni jezik je bil uveden naslednje leto. V času druge svetovne vojne je vodstvo šole prevzel okupator, po osvoboditvi pa so predvojni profesorji ponovno organizirali dejavnost šole. Zdaj, v času, ko Srednja trgovska šola Maribor praznuje visoki jubilej, bodo na šoli izvedli številne delavnice in aktivnosti v čast 140-letnici šole.
"Dober prodajalec je steber prodajalne"
Spoštljiv in strokoven odnos sta tista, ki odlikujeta prodajalca, h kateremu se radi vračamo.
Na šoli v zadnjih desetletjih opažajo tudi spremembe v razvoju vsebin in področij dela prodajalca, kot pravi ravnateljica Srednje trgovske šole Maribor, ga. Tanja Lakoše: "Konkurenca med trgovskimi družbami je vedno večja, z različnimi oglasi, pospeševalnimi ukrepi si želijo pridobiti nove in obdržati stare kupce. Le-ti so vedno bolj zahtevni in posledično se je spremenilo tudi delo prodajalca. Kolikor bolj so kupci zahtevnejši, ponudba večja in bolj pestra, toliko bolj je pomemben prodajalec. Dober prodajalec je steber prodajalne."
Izobraževalni program Trgovec
Glede prenove izobraževalnega programa Trgovec ravnateljica STŠ Maribor ugotavlja, da "gre za kompetenčno zasnovan program, usmerjen k doseganju informativnih ter formativnih ciljev". Dijaki na zanimiv način pridobivajo znanja na področju nabave in prodaje, oglaševanja, pospeševanja prodaje in tako postanejo strokovnjaki na področju trgovine, pri čemer so po njenem mnenju teoretične vsebine osnova za pridobivanje praktičnega znanja. Na Srednji trgovski šoli Maribor še izpostavljajo, da se na šoli prilagajajo tudi povečanemu številu kupcev iz tujine, zato je na šoli poudarek dan znanju angleščine in nemščine za uporabo v praksi.
Spremembe v trgovinski dejavnosti in pogled v prihodnost
Na spremembe poklicev v trgovinski dejavnosti, tudi poklic prodajalca, vplivajo številni dejavniki, pri čemer se trgovci srečujejo z vedno novimi izzivi. Razvoj panoge vpliva tako na pojav novih poklicev in del kot tudi na spremembe v potrebnih znanjih in veščinah zaposlenih v že obstoječih in uveljavljenih poklicih, kot je na primer prodajalec. Število potrošnikov narašča, življenjska doba prebivalstva se daljša, potrošniki so bolj različni v svojih potrebah, bolj urbani, bolj izobraženi in bolj informirani, skratka, so vse bolj zahtevni.
Ne glede na razvoj dejavnosti pa nekatera področja znanj in veščin, s katerimi morajo biti prodajalci opremljeni za uspešno delo in prodajo, ostajajo, kot je to na primer dobro poznavanje blaga oziroma blagoznanstvo. Znanja in veščine pa bo treba nadgraditi predvsem na področjih, ki se nanašajo na predstavitev izdelkov potrošnikom na privlačen način, mehke veščine (na primer ustvarjanje pozitivne izkušnje in atmosfere za potrošnika, usmerjenost k rezultatom), komunikacijske sposobnosti ter reševanje reklamacij, usmerjenost na potrošnika ter odzivanje na njegove potrebe.
Trgovinska zbornica Slovenije v okviru blagovne znamke Akademija TZS organizira funkcionalna izobraževanja, seminarje, delavnice in okrogle mize, v okviru katerih se udeleženci lahko seznanijo z aktualnimi spremembami na področju zakonodaje, vsebinami s področja prodaje živil in neživil, z znanji na področju mehkih veščin ter pridobijo druge pomembne informacije, uporabljive pri vsakodnevnem poslovanju.
Več informacij je dostopnih na spletni strani TZS: http://www.tzslo.si/.
