Soška fronta ali kako so Slovenci branili zahodno mejo

Na začetku prve svetovne vojne, ki se je začela julija 1914, je bila Italija v srditem spopadu dveh taborov (antantnega, v katerem so bile med drugimi Francija, Velika Britanija, Rusija in Srbija, ter tabora centralnih sil, ki so ga sestavljale Nemčija, Avstro-Ogrska, Turčija in Bolgarija) najprej nevtralna.

Tajni sporazum na račun Slovencev Pri snubljenju Italijanov so bili uspešnejši v antantnem taboru, saj so lahko našim zahodnim sosedom ponudili več ozemlja. Aprila 1915 je bil sklenjen tajni londonski sporazum, v katerem so Francija, Velika Britanija in Rusija Italiji v zameno za vojno napoved centralnim silam obljubile ozemeljske pridobitve.

Med drugim so antantne velesile Italijanom obljubile tudi dele slovenskega narodnega ozemlja (Trst, Gorica, Posočje in Istra). Za Slovence je tako obramba Avstro-Ogrske, katere del so bili takrat, postala tudi narodnoobrambna vojna.

Čudež pri Kobaridu Soška fronta je bila dolga 90 kilometrov in potekala od Rombona do Tržaškega zaliva. Avstro-ogrske sile so se večinoma branile, medtem ko so Italijani neuspešno napadali. Sprožili so kar enajst ofenziv, da bi prebili fronto, a brez uspeha.

Nato pa je avstro-ogrska vojska s pomočjo nemških sil oktobra 1917 sprožila protiofenzivo, s katero jo porazila Italijane, ki so se brezglavo začeli umikati. Italijanske sile so novo frontno črto vzpostavile šele na reki Piavi, globoko na italijanskem ozemlju, dokončni zlom Italije pa sta preprečili britanska in francoska pomoč.

Caporetto – sopomenka za polom Ofenziva, ki je končala boje na soški fronti, se je v zgodovinopisje vtisnila pod imenom čudež pri Kobaridu. Kakšna katastrofa je bil poraz za Italijane, pove podatek, da je italijanska beseda za Kobarid – Caporetto – postala v italijanščini ena od sopomenk za polom.

Na srečo Italijanov so antantne sile leta 1918 na zahodni fronti zlomile odpor Nemčije, kar je pripeljalo do poraza centralnih sil. Ta poraz je nato Italiji omogočil zasedbo približno tretjine slovenskega narodnega ozemlja po prvi svetovni vojni.

Slovenski krvni davek V bitkah soške fronte je padlo več kot 300 tisoč vojakov, med njimi številni slovenski vojaki. Poleg slovenskih vojakov so se na strani Avstro-Ogrske bojevali vojaki, ki so prihajali iz vseh narodov Habsburške monarhije.

Žrtve italijanskega napada na Habsburško monarhijo so bili tudi civilisti – primorski Slovenci. Pred spopadi je šlo tako v begunstvo v druge kraje Habsburške monarhije okoli 88 tisoč Primorcev, okoli 12 tisoč Primorcev pa so Italijani izselili kot begunce v Italijo.