Četrtek, 17. 12. 2020, 9.46
3 leta, 4 mesece
Sodišče EU: Slovenija kršila evropsko pravo glede nedotakljivosti arhivov ECB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,71
34
Sodišče EU je razsodilo, da je Slovenija kršila evropsko pravo glede nedotakljivosti arhivov ECB.
Slovenija je z enostranskim zasegom dokumentov, ki so del arhivov ECB, kršila načelo nedotakljivosti arhivov Evropske unije. Ker ni ustrezno sodelovala z ECB, da bi odpravila protipravne posledice te neizpolnitve obveznosti, je kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja z Unijo, je danes v Luksemburgu odločilo Sodišče EU.
Sodišče EU, ki je odločalo v velikem senatu, je tako v sodbi v celoti ugodilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji. Komisija je v tožbi, ki jo je vložila aprila lani, Sloveniji očitala kršenje nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016. Preiskava je bila izvedena zaradi suma zlorabe položaja v okviru prestrukturiranja slovenskih bank leta 2013, poroča STA.
Čeprav je Banka Slovenije trdila, da se s tem krši načelo nedotakljivosti arhivov ECB, ki izhaja iz protokola o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU ter v skladu s katerim se za vsakršen dostop nacionalnih organov do teh arhivov zahteva izrecno soglasje ECB, so slovenski organi omenjeno hišno preiskavo in zaseg dokumentov nadaljevali, ne da bi vključili ECB, so zapisali na sodišču.
Sodišče pojasnilo, kaj vse zajemajo arhivi Unije
ECB je po navedbah sodišča slovenskim organom pojasnila, da njenih arhivov ne sestavljajo le dokumenti, ki jih sama ustvari, temveč tudi komunikacija med njo in nacionalnimi centralnimi bankami, ki je potrebna za izvajanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) ali Evrosistema. ECB je trdila tudi, da pod nekaterimi pogoji ne bi nasprotovala odpravi zaščite, do katere so upravičeni dokumenti, ki so jih zasegli slovenski organi.
Gre za pomemben presedan glede privilegijev in imunitet EU. "Ta zadeva je sodišču omogočila, da pojasni pogoje, ki veljajo za varstvo arhivov unije v povezavi z enostranskim zasegom dokumentov iz teh arhivov, ki ga organi države članice izvedejo na mestih, ki niso stavbe in prostori unije, ter zlasti pogoje, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti kršitev načela nedotakljivosti arhivov ECB," je sporočilo sodišče.
Zadnje je namreč v sodbi pojasnilo pojem arhivov ECB. Ker je ECB institucija Unije, se načelo nedotakljivosti arhivov Unije uporablja tudi za njene arhive. Arhivi Unije zajemajo tudi arhive, ki niso hranjeni v stavbah in prostorih Unije. Poleg tega imajo nacionalne centralne banke in njihovi guvernerji hibridni status, saj so nacionalni organi, vendar delujejo v okviru ESCB. Arhivi ECB tako zajemajo tudi dokumente v posesti nacionalnih centralnih bank.
Zaseženi dokumenti vključevali del arhivov ECB
Sodišče je ob upoštevanju velike količine zaseženih dokumentov in funkcij guvernerja nacionalne centralne banke štelo za dokazano, da so dokumenti, ki so jih zasegli slovenski organi, nujno vključevali dokumente, ki so del arhivov ECB. Sodišče je tako ugotovilo, da so slovenski organi z enostranskim zasegom takih dokumentov kršili načelo nedotakljivosti arhivov ECB.
Sodišče je ob upoštevanju velike količine zaseženih dokumentov in funkcij guvernerja nacionalne centralne banke štelo za dokazano, da so dokumenti, ki so jih zasegli slovenski organi, nujno vključevali dokumente, ki so del arhivov ECB.
Ker slovenski organi v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropskega prava ECB niso dovolili, da bi med zaseženimi dokumenti opredelila tiste, ki so povezani z izvajanjem nalog ESCB in Evrosistema, ter ker teh dokumentov Banki Slovenije niso vrnili, sodišče ugotavlja, da so kršili tudi načelo obveznosti lojalnega sodelovanja z ECB.
Sodišče je tudi presodilo, da mora Slovenija poleg svojih stroškov pokriti tudi stroške Evropske komisije, ECB pa bo pokrila svoje stroške. Če sodišče ugotovi, da je država članica Unije kršila pravo Unije, potem mora ta država v kar najkrajšem času sprejeti ukrepe, ki so potrebni za izvršitev sodbe. Če Evropska komisija meni, da država članica ni sprejela omenjenih ukrepov, lahko vloži novo tožbo, s katero zahteva naložitev denarnih sankcij.
Banka Slovenije: Sodišče je potrdilo pravilnost naših stališč
Iz Banke Slovenije so sporočili, da odločitev sodišča potrjuje pravilnost njihovih stališč v prej omenjenih postopkih. "Ob tem spet poudarjamo, da postopki, vezani na bančno sanacijo, že vrsto let bremenijo poslovanje Banke Slovenije, krnijo pa tudi ugled države v mednarodni skupnosti. Zato smo začeli aktivnosti, ki bodo pripomogle k zagotovitvi pravnega varstva udeležencev takratnih postopkov ter bodo skladne s slovenskim pravnim redom in pravom EU," so sporočili z Banke Slovenije.
Na Banki Slovenije poudarjajo, da je Sodišče EU potrdilo pravilnost njihovih stališč v omenjenih postopkih.
Današnja odločitev po njihovih navedbah potrjuje tudi pravilnost stališč Banke Slovenije, povezanih s samostojnostjo in neodvisnostjo centralne banke ter načelom nedotakljivosti arhivov Unije. "V Banki Slovenije smo si prizadevali za rešitev te problematike že v okviru domačih pravnih postopkov in pogovorov, pri čemer smo se obrnili tako na redna sodišča kot tudi na Ustavno sodišče Republike Slovenije," so po poročanju STA poudarili na slovenski centralni banki.
Ker so bili dosedanji poskusi rešitve odprtih vprašanj neuspešni in ker še vedno ni omogočena možnost primernega sodnega varstva udeležencem v procesih sanacije, je na njihovo pobudo oktobra začela delovati skupina strokovnjakov, ki bo pripravila nabor predlogov za celovito ureditev omenjenih odprtih vprašanj. "S tem zagotavljamo, da bodo predlogi tako oblikovane skupine pripomogli k dvigu strokovne ravni razprave in konstruktivnemu pristopu k reševanju odprtih vprašanj," so dodali v Banki Slovenije.
Evropska komisija pričakuje, da bo Slovenija sodbo izvršila
Evropska komisija pa je v svojem odzivu sporočila, da pričakuje, da bo Slovenija sodbo izvršila. Na vprašanje, ali obstaja časovni okvir za izvršitev sodbe, v Bruslju niso odgovorili, poroča STA. Kot posebnost primera so izpostavili dejstvo, da zaseženi dokumenti niso bili shranjeni v prostorih ECB, temveč v prostorih slovenske centralne banke. Komisija bo zdaj sodbo podrobno preučila, še posebej glede na njen pomen z vidika razumevanja, kaj vključuje pojem arhivi Unije, je dejala govorka Evropske komisije Marta Wieczorek.
Čeprav je Slovenija očitke vseskozi zavračala, se je premier Janez Janša junija pri predsednici komisije Ursuli von der Leyen pozanimal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi. V Evropski komisiji so glede tega danes povedali, da je predsednica odgovorila na premierjevo pismo in da je v svojem odgovoru potrdila pripravljenost na ohranitev dialoga v duhu lojalnega sodelovanja. "A Evropska komisija razume, da so slovenske oblasti in ECB o zadevi razpravljali brez uspeha," je še povedala govorka komisije.
"Sodba glede arhivov ECB z velikim vplivom na prihodnje kazenske preiskave"
Stališče Sodišča EU v sodbi glede arhivov ECB glede pojma arhivi unije bo imelo po oceni specializiranega državnega tožilstva velik vpliv na prihodnje kazenske preiskave, ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih članicah EU. "Stališče predstavlja izredno omejitev suverenosti držav članic pri preiskovanju kaznivih dejanj," so ocenili za Finance, povzema STA.
"Po sodbi se pojem arhivi unije razširja na vse vrste dokumentov in nosilcev podatkov, ki jih izročijo ali prejmejo subjekti in institucije EU ter z njimi povezani subjekti, torej tudi nacionalne institucije posameznih držav. Navedeno pomeni, da bodo deležne enakega varstva privilegijev in imunitete kot Evropska centralna banka (ECB) in Banka Slovenije tudi druge nacionalne institucije, ki so prejemniki takšnih dokumentov in nosilcev podatkov," so odgovor Specializiranega državnega tožilstva RS povzele spletne Finance.
34