So pendreki v državnem zboru znak za alarm?

"Za državni zbor in demokracijo je nastopil zelo črn dan," je v sredo dejal vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer, potem ko so se na vratih njegovih strankarskih kolegov v parlamentu pojavili kriminalisti, preverjali, ali držijo navedbe v anonimni prijavi, da je šest podpisov pod zahtevo za referendum o državnem holdingu ponarejenih. Kot je znano, je bila seja državnega zbora zaradi tega začasno prekinjena.

Möderndorfer je s prstom pokazal na največjo vladno stranko, ki naj bi po njegovem stala za dejanjem. Predsednika vlade je pozval, naj zamenja notranjega ministra, ker naj bi ta zlorabil policijo za medstrankarski obračun. V SDS so obtožbe zanikali, odzval se je tudi prvi policist v državi Stanislav Veniger, ki je izključil kakršnokoli politično motiviranost kriminalističnih postopkov.

Kakor so prišli, so kriminalisti v sredo tudi odšli, po opravljenih preverjanjih pa sklenili, da so vsi podpisi poslancev Pozitivne Slovenije pod zahtevo za referendum pristni. Pod nobenim od šestih imen s pisalom torej ni šarila tuja roka, kot je v prijavi, poslani policiji, namigoval anonimnež.

Sreda se je odvrtela, kot se je, na koncu dneva pa je ostalo vprašanje: so bili kriminalisti v državnem zboru upravičeno ali je šla zadeva morda predaleč.

Od meščanskih revolucij naprej imajo predstavniški prostori poseben status "O posebnem položaju in zaščiti predstavnikov ljudstva in predstavniških zgradb, prostorov lahko govorimo od meščanskih revolucij naprej, od časa moderne Evrope, torej. Takrat se vzpostavijo prvi parlamenti, kot jih poznamo danes. Govorim tudi o republikanskih institucijah, ko so bili nekateri prostori zaščiteni pred samovoljo monarhov. To so bila sveta mesta in to funkcijo so zelo pogosto opravljale cerkve. V parlamentarni demokraciji, približno od 17. stoletja naprej, pa se je vzpostavila zaščita izbranega predstavnika naroda, da ta ne bi bil žrtev nasilja kraljev," nam razloži antropologija Svetlana Slapšak.

"Nove meščanske demokracije, kot so Nizozemska, za njo Anglija, za tem pa ameriška in francoska revolucija, so obdobja pridobivanja meščanskih pravic v velikih zamahih, med katere seveda šteje tudi imuniteta predstavniških prostorov in izvoljencev ljudstva pred posegi drugih vej oblasti. Tu se vzpostavijo tudi danes privzeta pravila, da ni mogoče z orožjem v parlament, v narodno skupščino. A to atentatorjev ni ustavilo, atentati so se v skupščinah kljub temu dogajali," pojasni Slapšakova.

Darko Štrajn: Enkrat za spremembo pritrjujem Virantu Kritičen do vstopanja kriminalistov skozi vrata državnega zbora je filozof Darko Štrajn. "To je jasen simptom, da gre za erozijo demokracije." Za takšne primere bi morali obstajati jasno določeni postopki, kot drugje po Evropi, je prepričan Štrajn. "Najprej bi morali organi državnega zbora ugotoviti, kaj je na stvari, šele potem bi morali poklicati organe pregona, če bi seveda ugotovili, da je to utemeljeno," svoje mnenje poda Štrajn.

Na vprašanje, ali pri primeru, ki se je zgodil v sredo, morda vidi vzporednico s primerom Zmaga Jelinčiča pred nekaj leti, Štrajn odgovarja: "Takrat je Jelinčič prišel s pištolo v državni zbor. Tisto je bila neka čisto posebna epizoda, ampak takrat se zaradi te njegove agresivnosti tega ni izpostavljalo."

Po Štrajnovem mnenju nekateri ne razumejo pojma avtonomije in neodvisnosti, to pa sam označuje za zaskrbljujoče. "Enkrat za spremembo se strinjam s predsednikom državnega zbora Virantom," pravi Štrajn, "res je, ostaja grenak priokus."

"Organi prisile naj bodo kar se da stran od hrama demokracije" "To velja tudi za notranje varovanje in varovanje stavbe," je o obisku kriminalistov v državnem zboru za enega od tiskanih medijev izjavil Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede.

Vstop policije v zgradbo nikakor ne sme vplivati na delo državnega zbora "Seveda je možno in dopustno, da policija v primeru, da preiskuje kakšno kaznivo dejanje, pride tudi v zgradbo državnega zbora, da zasliši poslance ali osebje, ki je tam zaposleno," pravi pravnik Miro Cerar.

"Nikakor pa ne more biti dopustno, da bi vstop policije v parlamentarno zgradbo kakorkoli vplival na delo državnega zbora. Sploh ker je šlo, kakor sem seznanjen, za informativne razgovore. Če pride zaradi tega do kakršnihkoli motenj pri delu državnega zbora, je to absolutno nesprejemljiv poseg v delo ljudskega predstavništva s strani izvršilne oblasti."

V primerih, ko bi bila ogrožena varnost v dvorani ali bi se tisti hip v parlamentarni zgradbi dogajala kazniva dejanja in bi jih preprečevali, bi bilo seveda dopustno, da v zgradbo pridejo organi represije, pravi Cerar. "A če je šlo le za neka poizvedbena dejanja, zaslišanja, to nikakor ne sme pomeniti ovire za delo kakšnega odbora, kaj šele državnega zbora. "Absolutno nedopustno je vsako dejanje, ki zmoti ali prekine delo državnega zbora brez utemeljenega razloga."

Imamo v državi akt, ki določa, kakšne so omejitve organov pregona ali sploh drugih vej oblasti pri vstopanju v prostore državnega zbora? "To ni nikjer normativno urejeno, je pa popolnoma logično in jasno, da prihod policije v parlament pomeni motenje predstavniškega organa," pojasni Cerar.

V naš parlament z orožjem ne morete Če nekih posebnih določil o tem, kako je z vstopanjem drugih vej oblasti v prostore državnega zbora v zakonu ni, pa je to vprašanje delno urejeno v parlamentarnih hišnih pravilih. Ta med drugim pravijo takole:

Poleg najvišjih državnih funkcionarjev – poslancev, generalnega sekretarja Državnega zbora, sekretarja Državnega sveta, predsednika države, predsednika vlade in ministrov, predsednikov ustavnega in vrhovnega sodišča, predsednika računskega sodišča, varuha človekovih pravic, imajo pravico do vstopa v Državni zbor brez vstopnih formalnosti še člani mednarodnih delegacij, veleposlaniki in najvišji predstavniki tujih držav ter uslužbenci Državnega zbora in Državnega sveta. V Državni zbor lahko po opravljeni identifikaciji na recepciji in varnostnem pregledu vstopajo tudi osebe, ki so povabljene na seje Državnega zbora in Državnega sveta in njunih delovnih teles, osebe, ki jih povabijo poslanci ali člani Državnega sveta ali parlamentarni uslužbenci, predstavniki medijev, zunanji izvajalci in osebe, ki želijo spremljati seje, pa tudi predhodno najavljeni obiskovalci, ki si želijo ogledati parlamentarno stavbo.

Identifikacijo obiskovalcev in ugotavljanje upravičenosti in namen vstopa v državni zbor izvajajo receptorji in varnostniki državnega zbora, ki obiskovalce po zgradbi tudi spremljajo. Varnostniki pa pregledujejo osebe in prtljago.

Zunanje in notranje varovanje državnega zbora opravljajo policisti iz Urada za varnost Generalne policijske uprave, ki jo hišna pravila imenujejo enota za varovanje. Območje funkcionalnega zemljišča okoli sedeža DZ in notranjost DZ sta pod stalnim videonadzorom. Kdor se giba po državnem zboru, mora imeti na vidnem mestu identifikacijsko kartico, izjema so le prej omenjeni državni funkcionarji, ki v zgradbo lahko pridejo brez vstopnih formalnosti.

Je pa v parlament v vsakem primeru prepovedano vstopati z orožjem, ne le strelnim, tudi z drugim, s strelivi in eksplozivnimi ter drugimi nevarnimi sredstvi in napravami. Kdor ima pri sebi kaj takega, s čimer bi lahko pokal, mora to prijaviti in oddati enoti za varovanje, lahko povzamemo iz hišnih pravil. So pa v državnem zboru vseeno tudi takšni, ki nosijo orožje – to so pripadniki enote za varovanje, kadar so v službi.