Slovensko znanje nagrajeno s 700 tisoč evri

Trije projekti, pri katerih sodelujejo Slovenci, so bili uspešni na mednarodnem razpisu pametne prihodnosti mest in bodo dobili nekaj manj kot 700 tisoč evrov, še 425 tisoč evrov bo dodala Slovenija, nekaj manj kot 270 tisoč evrov pa je naša država za te projekte pridobila še na razpisu Cofund. Kaj bodo razvijali?

Med 187 prijavljenjimi projekti so bili uspešni tudi trije s slovenskim sodelovanjem.

1 / 6

Med 187 prijavljenjimi projekti so bili uspešni tudi trije s slovenskim sodelovanjem. Foto: STA

2 / 6

Foto: STA

3 / 6

Foto: STA

4 / 6

Foto: STA

5 / 6

Foto: STA

6 / 6

Foto: STA

Na mednarodnem razpisu pametne prihodnosti mest v izvedbi evropske Skupne programske pobude Urbana Evropa so bili med 18 državami in 187 projekti izbrani tudi trije iz Slovenije, država je na razpisu sodelovala prvič.

Na razpisu so bili uspešni projekti Fakultete za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani (UL), projekt Urbanističnega inštituta RS ter projekt Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Proračun razpisa je znašal 24,5 milijona evrov. Dodatnih pet milijonov evrov so agencije pridobile z uspešno prijavo na razpis Evropske komisije ERA-NET Cofund v okviru programa Obzorje 2020.

Sodelovanje projektom Slovencem na mednarodnih razpisih omogoča Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ta zagotovi sredstva za financiranje za projekte, ki so bili izbrani na mednarodni ravni.

Iz razpisa Pametne prihodnosti mest je Agencija za raziskovalno dejavnost pridobila 39 odstotkov evropskih sredstev.


Komu je Batagelj pripravljen prepustiti svoj stolček? 

Prosta delovna mesta: Tajska in Maldivi, Lidl, Banka Slovenije, NLB, Gorenjska banka


Kaj je Skupna programska pobuda Urbana Evropa?

Skupna programska pobuda Urbana Evropa (ang. Joint Programming Initiative Urban Europe – JPI Urban Europe) je ena izmed desetih skupnih programskih pobud Evropske unije, ki naslavljajo deset širših družbenih izzivov.

Cilj skupnih programskih pobud je s sodelovanjem nacionalnih organov iz več evropskih držav oblikovati skupne napredne rešitve za vprašanja, ki so skupna vsem evropskim državam.

Slovenski projekti, ki so bili uspešni:

1. Projekt Urbano izobraževanje v živo

Matjaž Uršič Matjaž Uršič Foto: STA "Cilj projekta je vzpodbuditi sodelovanje med univerzami in mestnimi skupnostmi. Ta cilj bodo poskušali doseči z učnim procesom študentov in z razvojem lokalnih znanj in veščin, ki so skupnostim v korist.

Slovenski del projekta vodi Matjaž Uršič s centra za prostorsko sociologijo, sodelujeta pa še Fakulteta za družbene vede in Mark Peterlin iz inštituta za politike prostora. Vodilni partner projekta je Anglija, sodeluje pa še Romunija.

S projektom želijo vzpostaviti točke srečevanj, kjer bosta mogoča učenje in delo, kar bo omogočalo meščanom, da izboljšajo svoje soseske in sodelujejo z mestnimi oblastmi.

2. Projekt Svetla prihodnost za črna mesta: majhna industrijska mesta v Evropi in njihovo soočanje s prevladujočimi postindustrijskimi diskurzi

David Bole. David Bole. Foto: STA V projektu, kjer ob Sloveniji sodelujejo še  Finska, Nizozemska, Romunija in Anglija, bodo poskušali najti prednosti, ki lahko postanejo gonilo novega razvoja za majhna industrijska mesta. Iskali bodo družbene in institucionalne inovacije, ki bi lahko pripomogle k izboljšanju kakovosti življenja v majhnih industrijskih mestih.

"V preteklosti se je večina raziskav ukvarjala z velikimi, globalnimi metropolami in povsem zanemarjala manjša mesta. Ker je slovenski urbani sistem v primerjavi s preostalimi evropskimi državami izrazito drugačen – imamo le dve 'mesti' v evropskem merilu in prevlado manjših krajev z zaposlitvijo v industriji – je to vprašanje pomembno tudi za Slovenijo," so prepričani sodelujoči pri projektu. Slovenski del bo vodil David Bole z Geografskega instituta Antona Melika ZRC SAZU.

3. Projekt C3PROSTORI  Uporaba tehnologij za soustvarjanje vključujočih javnih prostorov

Diggit, tehnologija Foto: Thinkstock Aktivnosti v zunanjem prostoru in stik z naravo so (še vedno) pomemben del kakovosti bivanja, zdravja in dobrega počutja mestnega prebivalstva. Številni ljudje, še posebno mladi, so vedno bolj navezani na uporabo različnih komunikacijskih tehnologij, zato privlačnost nekega prostora neposredno povezujejo tudi z možnostjo nemotene uporabe tehnologije.

Več je sedenja in zadrževanja v objektih, kar ima posledice za zdravje in odnos posameznika do družbenih in prostorskih vprašanj.

Slovenski del projekta vodi Barbara Goličnik Marušić iz Urbanističnega inštituta, sodelujejo pa še Portugalska, Italija, Litva, Belgija in Italija. Namen projekta je spodbuditi razvoj mest, ki ne bodo le pametna zaradi uporabe sodobne tehnologije, ampak bodo tudi ugodno vplivala na zdravje, z raznolikim in privlačnim odprtim prostorom, ki bo spodbujal aktivnosti na prostem in sodelovanje.

Sorodne vsebine

Komentarji

1
  • medo / 03.02.2017. ob 07:23

    Kaj nam bodo pametne ceste, če pa imamo neumne voditelje.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano