"Slovenski volivci pokazali jezik EU"

Na nedeljskem super referendumu so slovenski volivci zavrnili vse tri zakone, kar bo pomenilo, da bo vlada premiera Boruta Pahorja resnično v težavah, ocenjuje Jutarnji list. Večernji list pa piše, da so Slovenci pokazali jezik EU in da ne želijo v pokoj s 65 leti. Oba časnika poudarjata, da sindikati in opozicija zahtevajo predčasne volitve. "Vlado so že zapustili upokojenci iz Desusa" Slovensko vlado so pred meseci zapustili upokojenci iz Desusa, v soboto pa je z ministrskega položaja odstopil predsednik Zaresa Gregor Golobič, medtem ko je predsednica LDS Katarina Kresal napovedala resne koalicijske pogovore po nedeljskem referendumu, spomni Jutarnji list. "Možna sta dva scenarija" Ob vsem tem premier Pahor ves čas trdi, da ne bo odstopil, sicer pa bodo verjetno o zaupnici njegovi vladi razpravljali v parlamentu, posebej, če bo Zares obrnil hrbet predsedniku vlade, meni zagrebški časnik. Kot še piše, sta možna dva scenarija - oblikovanje nove parlamentarne večine ali predčasne volitve.

Jutarnji list tudi povzema slovenski medije, ki so poročali o Pahorjevih pogovorih z visoko zunanjo predstavnico EU Catherine Ashton o možni službi v njenem uradu. Slovenski premier tega ni ne potrdil ne zanikal, sklene Jutranji list.

Večernji list: Koalicija bo po vsem sodeč razpadla Večernji list pa izpostavlja, da bo Pahorjeva koalicija po neuspelem referendumu po vsem sodeč razpadla. Opozicija je zaradi referendumskih izidov vnovič zahtevala predčasne volitve, sindikati pa zahtevajo odstop premiera Pahorja in ministra za delo Ivana Svetlika, dodaja zagrebški časnik.

Hrvaška televizija je ob izidih referendumov objavila tudi opozorilo guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, da bi lahko zavrnitev pokojninske reforme državo porinila v družbo Grčije, Portugalske in Španije. Hrvaški T-portal pa je poročal, da so Slovenci zavrnili, da bi delali do 65. leta.

Britanski Financial Times tako piše, da je zavrnitev pokojninske reforme na nedeljskem referendumu zadala udarec načrtom vlade v zvezi z javnimi financami ter ogrozila bonitetno oceno države.

FT: Slovenska družba se hitro stara FT piše, da se je razmeroma bogata Slovenija že leta 2007 kot prva nekdanja jugoslovanska republika pridružila območju evra, njeno "majhno in odprto" gospodarstvo pa je finančna kriza močno prizadela in država je zabeležila enega najvišjih padcev rasti v območju evra. Čeprav je slovenski javni dolg glede na evropske standarde razmeroma nizek, pa bi se utegnil po ocenah analitikov hitro zvišati, saj se slovenska družba hitro stara, še piše FT.

Der Standard: Pahor načrtuje strog varčevalni paket Avstrijski Der Standard prav tako piše, da so Slovenci na referendumu zavrnili pokojninsko reformo, ki je bila pomembna za bonitetno oceno države. Dodaja, da premier Borut Pahor zdaj načrtuje strog varčevalni paket in namerava v parlament po zaupnico. Kot piše avstrijski časnik, naj bi varčevalni paket letno obsegal 300 milijonov evrov in naj bi predvideval petodstotno zmanjšanje plač javnih uslužbencev.

Der Standard tudi poudarja, da so slovenski referendum pozorno spremljali partnerji v območju evra. Tako je državo v petek obiskal predsednik Evropskega sveta Herman Van Romupuy, predsednik evroobmočja Jean-Claude Juncker je reformo v pismu opisal kot neizogibno, medtem ko je nemška vlada govorila o premišljenem koraku k trajnostnem financiranju socialnega zavarovanja.

"Sloveniji grozijo drakonski varčevalni ukrepi po grškem vzoru" Avstrijski Die Presse prav tako poudarja, da Sloveniji "grozijo drakonski varčevalni ukrepi po grškem vzoru". Časnik opozarja, da je to v zadnjega pol leta že peti referendumski poraz za Pahorjevo vlado, ter navaja besede opozicijskega vodje Janeza Janše, da je bil nedeljski trikratni "ne" izraz nezaupnice vladi.

Celovški Kleine Zeitung pa v spletni izdaji piše, da je premier Pahor že dopoldne ob oddaji glasu dejal, da lahko pokojninsko reformo reši le še čudež.

Tudi Kleine Zeitung piše o varčevalnih ukrepih, ki čakajo Slovenijo, ter poudarja, da se je slovenski javni dolg v zadnjih letih z 22,5 odstotka bruto domačega proizvoda zvišal na 43,3 odstotka, od začetka finančne krize pa se je podvojila tudi brezposelnost in več nekdanjih gospodarskih paradnih konjev se sooča s finančnimi težavami.