Sobota, 14. 9. 2019, 9.05
4 leta, 7 mesecev
Slovenka sodelovala pri raziskavi o vplivu podnebnih sprememb na kuščarice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,38
3
Konzorcij 45 raziskovalcev iz 17 držav, v katerem je sodelovala tudi Anamarija Žagar iz Nacionalnega inštituta za biologijo, je dokazal negativen vpliv podnebnih sprememb na gorske kuščarice. Kot so opozorili v raziskavi, objavljeni v ugledni znanstveni reviji Nature Communications, podnebne spremembe na več načinov podirajo ravnovesje ekosistemov.
Kuščarice, ki jih javnost pozna pod izrazom martinčki, so skupina živali, ki imajo pregovorno rade sončno svetlobo in toploto. Skupaj s kačami namreč spadajo v skupino plazilcev, ki so poleg ptic najbolj pestra skupina vretenčarjev na svetu z več kot deset tisoč danes poznanimi vrstami, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
"Ker gre za hladnokrvne živali, so odvisne od toplote in sončnega sevanja, da dosežejo telesne temperature, pri katerih so aktivne. Torej bi bila očitna hipoteza, da bodo imele koristi od globalnega segrevanja," so zapisali.
Raziskava je eksperimentalno pokazala, katere so optimalne telesne temperature kuščaric in kako strpne so do izgube vode pod suhimi pogoji. Znano je bilo, da imajo kuščarice iz tropskih okolij telesne temperature podobne okolju.
Največje posledice bodo utrpele vrste, ki so prilagojene na hladnejša in bolj vlažna okolja
"Odkrili smo močne prilagoditve fiziologije na temperaturo v okolju pri tropskih kuščaricah, kar jih verjetno naredi zelo občutljive na globalno segrevanje," je poudarila raziskovalka španskega Centra za raziskave ekologije in gozdarstva Joan Garcia-Porta, prva avtorica raziskave.
Tudi velik del biologije kuščaric iz zmernih okolij, kakršna so v Sloveniji, je po ugotovitvah raziskovalcev določen s podnebjem. Ugotovili so, da bodo v Evropi največje posledice najverjetneje utrpele vrste, ki so prilagojene na hladnejša in bolj vlažna okolja.
"Mehanizmi, s katerimi se te kuščarice spopadajo, so zapleteni, vendar jih začenjamo bolje razumeti. Toplejše temperature pomenijo tudi nižjo vlažnost, podnebne spremembe pa silijo, da so te kuščarice aktivne v suhem okolju, s katerim se ne morejo spoprijeti," so navedli v raziskavi.
Številne vrste bodo kmalu izginile, če ne bomo okrepili prizadevanj
V Sloveniji po navedbah Žagarjeve živita dve vrsti kuščaric, ki sta prilagojeni hladnemu in vlažnemu okolju, podnebne spremembe pa bodo glede na izsledke raziskave verjetno najbolj prizadele obe vrsti.
"Še pomembneje je, da naši rezultati kažejo, da bi podobni procesi lahko negativno vplivali tudi na druge vrste ektotermnih organizmov, ki nimajo stalne telesne temperature. Slovenija velja za vročo točko biodiverzitete v evropskem merilu in tako naše ohranjeno okolje predstavlja pomemben habitat številnim vrstam," je poudarila.
Številne vrste bodo kmalu izginile, če ne bomo kmalu okrepili svojih prizadevanj za ublažitev podnebnih sprememb, je opozorila. "Takšna nepopravljiva izguba biotske raznovrstnosti pa bi lahko imela nepredvidljive posledice za celoten ekosistem in uravnavanje ravnovesja v naravi," je dodala.
3