Četrtek, 15. 9. 2016, 13.33
6 let, 6 mesecev
Slovenija toži Hrvaško za 360 milijonov evrov #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,65
8
Slovenija je na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršitve pravic Ljubljanski banki pri izterjavi dolgov hrvaških podjetij. Pravnik Matej Avbelj komentira: Če bo Slovenija v tožbi izkazala jasno kršitev evropskega prava, potem je možnost za uspeh velika.
Slovenija v danes vloženi tožbi proti Hrvaški zahteva 360 milijonov evrov odškodnine. Tožba vključuje 26 sodnih zadev glede terjatev LB do hrvaških podjetij. Slovenija dokazuje, da je Hrvaška kršila Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ker so hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem LB v zadnjih 25 letih onemogočale izterjavo terjatev do hrvaških podjetij in jo tako nezakonito prikrajšale za njeno premoženje.
"Dolžniki LB na Hrvaškem so se na ta način izognili poplačilu svojih dolgov. Slovenija se je znašla v nepravičnem položaju, saj na eni strani izplačuje varčevalce LB (sodba Ališić), na drugi strani pa je bilo preprečeno poplačilo terjatev LB do hrvaških podjetij," so na vladi zapisali v sporočilu za javnost.
Slovenija južni sosedi očita kršitve več členov konvencije, med drugim pravice do pravičnega sojenja, vključno do enakopravnosti pred zakonom, pravice do izvršitve sodb ter sojenja v razumnem roku. "Slovenija pričakuje, da bo ESČP po odločitvi o pravici do premoženja deviznih varčevalcev, ki jo Slovenija spoštuje in dosledno izvaja, našlo pravično rešitev tudi v primeru kršitev Hrvaške," so sporočili z vlade.
Hrvaška s tožbo še ni seznanjena
Hrvaški zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Miro Kovač pa je danes izjavil, da v Zagrebu niso seznanjeni z meddržavno tožbo.
"Imamo informacijo, ki jo je povedal minister pravosodja v Sloveniji (Goran Klemenčič). Sodišče v Strasbourgu ni še nič prejelo, mi nič ne vemo", je povedal v pogovoru za hrvaško, komercialno Novo TV.
Dodal je, da bo ESČP, ko bo dobilo informacijo in bo ocenilo, ali je tožba dovoljena, to poslalo Hrvaški. "Zaenkrat imamo le informacije iz slovenskih medijev", je povedal. Ocenil je, da postopek lahko traja več let, je pa potrebno najprej ugotovili, ali je tožba dovoljena. "Hrvaška javnost je lahko mirna," je sklenil.
Zakaj tožba po dveh desetletjih?
Na to vprašanje na vladi odgovarjajo, da je bilo za vložitev meddržavne tožbe na evropsko sodišče potrebno najprej izčrpati vsa pravna sredstva na Hrvaškem. To se je zgodilo marca letos, ko je hrvaško ustavno sodišče zavrnilo ustavne pritožbe LB v zadevah proti štirim hrvaškim podjetjem. Po tej odločitvi je imela Slovenija pol leta časa za vložitev meddržavne tožbe - rok se torej izteče prav ta mesec.
Kako je z zastaralnimi roki v tej zadevi? Na vladi pravijo, da je odvetnik LB vselej pravočasno ukrepal in prekinjal tek zastaralnih rokov. "V primeru terjatev LB gre za terjatve, ki izvirajo iz bančnega poslovanja, ki so dospele v obdobju med 1990 in 1995. Republika Slovenija v meddržavnem postopku dokazuje, da je LB v sodnih postopkih z aktivnim ravnanjem pred iztekom zastaralnih rokov prekinila njihov tek. V številnih postopkih na različnih hrvaških sodiščih je v približno 20 letih pravdanja odvetnik LB vselej pravočasno, v roku vlagal tožbe, pritožbe oz. druge vloge, ki prekinjajo tek zastaralnih rokov.
Na vprašanje o morebitnih zunanjepolitičnih posledicah tožbe je Klemenčič odgovoril, da po njegovem mnenju ne bo niti poslabšala niti izboljšala odnosov med državama, na dolgi rok pa bo z odločitvijo sodišča to poglavje zaprto.
Slovenija je tožbo proti Hrvaški vložila zato, ker je stanje za Slovenijo absolutno nepravično, je po poročanju STA poudaril premier Miro Cerar. Slovenija ima legitimno pravico zahtevati, da Hrvaška opravi svojo dolžnost, je dejal Cerar, ki verjame, da to ne bo bistveno vplivalo na odnose med državama.
Sklad izplačal prve varčevalce nekdanje Ljubljanske banke
"Hrvati in Slovenci bomo imeli en razlog za jezo manj"
Hrvaški varčevalci: Slovenija ponuja zgolj nadomestilo za prihranke
Sodišče v Strasbourgu ni pristojno za tožbo LB proti Hrvaški
Slovenijo bo poplačilo varčevalcev Ljubljanske banke po ocenah stalo 385 milijonov evrov
Hrvaška onemogoča, da LB sodno izterja terjatve
LB je pri izterjavi dolga ves čas deležna arbitrarnega odločanja hrvaških sodnih in administrativnih organov.
Kako se je vse skupaj začelo? Hrvaška podjetja niso poravnala zapadlih obveznosti, pretežno iz naslova posojil in garancij, odobrenih po letu 1980, zato sta LB in njena podružnica v Zagrebu med letoma 1991 in 1996 začeli postopke izterjave pred hrvaškimi sodišči.
Sledili so dolgotrajni sodni postopki, LB pa je bila ves čas deležna arbitrarnega odločanja hrvaških sodnih in administrativnih organov, prisilnega preprečevanja poslovanja na Hrvaškem, sistematičnega zavlačevanja sodnih postopkov in preprečevanja izvršb pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, tudi z vmešavanjem izvršilne oblasti.
ESČP se je v preteklosti razglasilo za nepristojno v tožbi LB proti Hrvaški
Evropsko sodišče za človekove pravice je junija lani razsodilo, da ni pristojno za tožbo nekdanje Ljubljanske banke proti Hrvaški za poplačilo dolga, ki ga ima do banke hrvaška tovarna sladkorja IPK Osijek. Poslovnik sodišča namreč določa, da vladne organizacije ali javna podjetja ne morejo vlagati tožb. V primeru LB pa gre za državno banko.
Matej Avbelj, pravnik: Če statistično pogledamo je slovenska možnost nekje od dva do tri odstotke
"ESČP je izrazito preobremenjeno sodišče, kar pomeni, da se veliko primerov znebi že na postopkovni stopnji," opozarja Matej Avbelj.
"Tožba ima pravno in politično dimenzijo. V pravni dimenziji Slovenija trdi, da hrvaška krši temeljne vrednote evropskega pravnega reda, in sicer vladavino prava, poštenost sojenja in kršitev lastninske pravice.
Tožbe med državami članicami sveta Evrope pred ESČP so zelo redke in kadar pride do njih, je ena od držav naredila očitno kršitev, na katero je treba opozoriti. Politična dimenzija ni izključno le politična, v njej pa slovenska vlada ščiti državne interese, kar je v tej zadevi zelo pomembno in je to v preteklosti premalo počela.
ESČP je izrazito preobremenjeno sodišče, kar pomeni, da se veliko primerov znebi že na postopkovni stopnji. Sodišče v obravnavo sprejme manj kot pet odstotkov pritožb in polovica od teh je uspešnih. Če statistično pogledamo, je slovenska možnost nekje od dva do tri odstotke.
Zadeva je odvisna od tega, kako je tožba vsebinsko pripravljena. Če je tožba pripravljena tako, da je Slovenija jasno izkazala očitno kršitev Hrvaške vsaj ene od prej naštetih temeljnih vrednost evropskega pravnega reda, je uspešnost Slovenije velika. Če je tožba kakorkoli šibka, pa bo ESČP poskrbelo, da se tega vročega kostanja znebi."
8