Slovenci, na katere smo lahko ponosni, 3. del

Nadaljujemo s tretjim delom serije člankov o Slovencih, na katere smo zaradi njihovega dela in promocije države upravičeno ponosni.
Slovenci, na katere smo lahko ponosni, 3. del

Ugled, strokovne nagrade in potrditve, najvišja mesta v različnih tekmovanjih, odnos do dela … To so stvari, ki odlikujejo uspešne Slovence doma in na tujem, tiste, na katere smo lahko upravičeno ponosni.

Vsak ponedeljek vam bomo predstavili deset posameznikov, ki so ime Slovenije ponesli v tujino. Zaradi njihovih dosežkov smo na njih vedno znova ponosni.

Mićo Mrkaić, ekonomist

Mića Mrkaića, fizika z ameriškim doktoratom iz ekonomije, je širša javnost spoznala pred dobrim desetletjem kot člana skupine tako imenovanih mladoekonomistov. V prvi vladi Janeza Janše je bil vodja strateškega sveta za gospodarski razvoj, promoviral manj države, več zasebne lastnine in druge ukrepe, ki pritičejo liberalnemu modelu državne ureditve. Za zgled je Sloveniji postavil Slovaško. Vprašan, kaj si misli o marihuani, je povedal, da je za njeno legalizacijo, za ljubljansko Metelkovo je dejal, da bi iz nje naredil bordel. Danes je zaposlen na Mednarodnem denarnem skladu, kjer se ukvarja z ekonometriko in ekonomiko zdravstva.

Igor Vugrinec, slovenski kapitan na airbusu A380

Enainpetdesetletni Igor Vugrinec je rojen Ljubljančan. Že kot otrok se je ukvarjal z modelarstvom, pri 15 letih pa se je včlanil v aeroklub in začel kmalu leteti z jadralnimi letali. Maturiral je na bežigrajski gimnaziji in nato končal študij na strojni fakulteti v Ljubljani. Kot štipendist Adrie Airways se je zaposlil v njihovi tehnični službi, nato pa kmalu vpisal še letalsko smer in se izšolal za poklicnega pilota. Pri slovenskem letalskem prevozniku je začel na airbusu A320, po 11 letih pa se odločil za nove karierne izzive in se zaposlil pri družbi Emirates Airways v Dubaju. S svojimi izkušnjami spada med najbolj cenjene pilote, od leta 2010 pa je kapitan na največjem potniškem letalu na svetu, airbusu A380. Živi v Dubaju, njegovo življenje je razpeto med svetovnimi metropolami. Če bi se odločil za polet za lastni užitek, bi se spet vrnil k svoji otroški ljubezni – jadralnemu letalstvu.

Zlatko Zahović, nogometna legenda

Zlatko Zahović bo v zgodovinskih analih slovenskega nogometa zapisan kot eden od najboljših igralcev, kar se jih je rodilo na sončni strani Alp. V preteklosti je igral v številnih klubskih velikanih, najlepša leta je podaril portugalskemu Portu, igral je tudi za Benfico in Olympiakos, bil vse do Oblakove selitve iz Lizbone v Madrid slovenski rekorder zaradi najbogatejšega prestopa, z Valencio pa je leta 2001 zaigral celo v finalu lige prvakov. Štiriinštiridesetletni Mariborčan – njegov sin Luka uspešno stopa po očetovih stopinjah ter ponosno brani mariborske in slovenske barve – je v dresu slovenske reprezentance nastopil 80-krat in s slovenskim grbom na hrbtu dosegel kar 35 zadetkov. S tem izkupičkom je še vedno na vrhu lestvice slovenskih strelcev ter eden od najzaslužnejših za to, da se je slovenska nogometna reprezentanca na prelomu med stoletjema uvrstila na evropsko (2000) in celo svetovno prvenstvo (2002). Zahović je uspešno prestal prehod iz aktivnega športa v menedžerske vode, naloge športnega direktorja izvrstno opravlja v NK Maribor. V mesto ob Dravi se je vrnil leta 2007 in poskrbel za vijoličasto pravljico. Lani je z uvrstitvijo v ligo prvakov prebudil štajersko prestolnico. Njegov pečat v delu kluba, ki prinaša rezultatske uspehe, kot so zmagovalni niz naslovov slovenskega prvaka, uvrstitev v ligo prvakov in skoraj stalna prisotnost v skupinskih delih evropskih klubskih tekmovanj, ter prodajo igralcev in gradnjo blagovne znamke, kar bogati klubski mošnjiček, je neizbrisen.

Katarina Čas, igralka

Zdi se, da je preteklo leto pripadlo Katarini Čas. Igralka in TV-voditeljica se je po zaslugi vloge v filmu Danny Collins sprehodila po rdeči preprogi v zvezdniški družbi Ala Pacina, Annette Bening in Jennifer Garner. Leto prej je vzbujala pozornost v hollywoodski uspešnici Volk z Wall Streeta, ki jo je posnela z režiserjem Martinom Scorsesejem in soigralcem Leonardom DiCapriom. Svetlolaska, rojena leta 1976, trenutno snema znanstvenofantastični triler The Rift, v katerem igra tajno agentko. Ko ne snema, lepotica preživlja prosti čas z družino, fantom in zlatim prinašalcem Yodo.

Denis Jašarević, glasbenik

Slovenski glasbeni producent in DJ Gramatik, čigar pravo ime je Denis Jašarević , je v zadnjih letih slovensko obalo zamenjal za New York in odre po vsem svetu. Velja za enega od najbolj priljubljenih novincev svetovne elektronske glasbene scene, z nastopi pa razveseljuje predvsem ameriško občinstvo. Lani je navdušil rojake na razprodanem nastopu v Križankah, letos pa nastopil na enem od največjih ameriških festivalov Coachella.

Iztok Čop, veslač

Veslač Iztok Čop je najuspešnejši slovenski olimpijec v samostojni Sloveniji. V zgodovino bo zapisan kot veslač s kar štirimi olimpijskimi medaljami. Prvo za Slovenijo in prvo v svoji zbirki je osvojil pri rosnih 20 letih v Barceloni v dvojcu brez krmarja z Denisom Žvegljem, četrto pa pri zrelih 40 letih z Luko Špikom v Londonu. Čopova beseda še danes nekaj šteje in velja. Je podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in član izvršnega odbora Veslaške zveze Slovenije, kjer ima možnost podati neformalno mnenje o selektorjevem programu in izbiri predsednika VZS. Čeprav medalj že od športne upokojitve leta 2012 ne osvaja, pa je bil julija letos deležen še ene, in to nadvse prestižne in cenjene. Mednarodna veslaška zveza je namreč 43-letnega Čopa izbrala za dobitnika veslaškega oskarja – vrednega 18 veslaških karatov – oziroma medalje Thomasa Kellerja, ki so jo Radovljičanu podelili med zadnjo letošnjo regato za svetovni pokal v Luzernu v Švici.

Peter Florjančič, izumitelj

Peter Florjančič je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev in edini, ki se je vse življenje s tem ukvarjal poklicno. Rodil se je davnega leta 1919, še v Kraljevini SHS, do zdaj je prijavil več kot štiristo patentov. Med njegove najvidnejše izume spadajo okvirčki za diapozitive, plastična zadrga, pršilnik na steklenički za parfum, zapiralni sistem pri stroju za brizganje plastike, smučarski tobogan … Leta 1957 je izumil avtomobilsko zračno blazino, ni pa je tudi izpopolnil. Peter Florjančič je bil dolga leta slovenski javnosti popolnoma neznan, potem pa je Karpo Godina o njem posnel film Zgodba o gospodu Petru F. in gospod F. je postal znan tudi v Sloveniji. Njegovo zgodbo lahko preberemo tudi v knjigi Skok v smetano.

Valerija Kelava, manekenka

Visokorasla Ljubljančanka Valerija Kelava velja za najuspešnejšo slovensko manekenko, ki si je v zadnjih nekaj letih utrla pot na modne steze najprestižnejših tednov mode, na naslovnice modnih revij in tudi na oglasne panoje. Za svojo so jo vzele modne znamke Balenciaga, Burberry, Calvin Klein, Céline, Cerutti, Givenchy, Missoni, Paul Smith in številne druge. Valerijo, ki svoje zasebno življenje skrbno skriva pred mediji, zastopajo modne agencije v New Yorku, Parizu, Milanu, Londonu, Barceloni, Hamburgu in Köbenhavnu. Naslovnico modne biblije Vogue je do zdaj krasila že trikrat.

Viki Grošelj, legenda himalajizma

Viki Grošelj je alpinist, ki je povezan z večino največjih podvigov slovenskega (in jugoslovanskega) alpinizma. Po izobrazbi in poklicu je športni pedagog, dela pa tudi kot gorski reševalec in gorski vodnik. Grošelj je sinonim za enciklopedijo himalajizma. Svoje spomine, zgodovino in podatke o dosežkih v Himalaji je strnil v 13 knjig – zadnja od njih nosi naslov Velikani Himalaje, prevedena pa je tudi v angleški jezik – in je soavtor več kot 20 knjig. V Himalajo se je prvič podal pri 23 letih. Brez izkušenj in z obilo sreče je že v prvem himalajskem poskusu osvojil 8463 metrov visok Makalu. Od 14 osemtisočakov je stal na vrhu desetih, povzpel pa se je tudi na vse najvišje vrhove celin.

Martin Strel, maratonski plavalec

Legenda maratonskega plavanja Martin Strel oziroma Big River Man je edini človek na svetu, ki mu je uspelo preplavati pet največjih rečnih veletokov na svetu. Dolenjec, ki zadnja leta živi v ZDA, ima svoje ime zapisano v Guinnessovi knjigi rekordov, in to štirikrat. S 5.268 kilometri po Amazonki je opravil najdaljše plavanje v odprti vodi, s 504,5 kilometra po Donavi pa najdaljše neprekinjeno plavanje v odprti vodi. Film o njem z naslovom Big River Man, ki so mu v New York Timesu in reviji Variety pisali slavospeve, je zmagal na uglednem festivalu Sundance. Kljub šestdesetim letom ima velike načrte. Kitajska vlada ga je najela kot promotorja ekologije po svetu, najeli pa so ga tudi kot promotorja za zimske olimpijske igre leta 2022, za organizacijo katerih se bo Kitajska potegovala.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano