Skejterski ponos v tovarni Rog

Ko je skupina mladih Ljubljančanov na televiziji videla posnetke zapuščenih hal v zapuščeni nekdanji tovarni Rog, so videli možnost uresničitve dolgoletnih sanj. Ko so prvič obiskali prazne Rogove hale, so bile polne smeti, tla so bila pokrita z dva centimetra debelo plastjo masti. In so jo začeli čistiti.

Učili so se sproti Najprej so se tukaj podili vozniki BMX-koles, saj so bila za njih dovolj dobra tudi tovarniška tla. Hala je kmalu pritegnila tudi uporabnike drugih prevoznih sredstev in skupaj so začeli ustvarjati vizijo največjega notranjega skate parka na Balkanu. Do takrat so bile skakalnice na dovozih pred hišo ter in skakalnice iz snega za snežno deskanje edine izkušnje, ki so jih imeli z gradnjo česa podobnega. Vendar so med njimi tudi profesionalci, ki so videli že veliko parkov po vsem svetu. Pomagalo je tudi, da so bili pripravljeni žrtvovati ves prosti čas in denar. Park je rezultat frustracije, ki je nastala po vseh zimah, ko so kolesa, rolke in rolerji stali v garažah.

Material so dobili od prijateljev ali so ga našli med odpadnim lesom. V gorah lesa, ki včasih sestavljal hleve in kozolce, so našli primerne stebre za podporo objektov ter plošče in deske, iz katerih so naredili skakalnice, bankine, razmike, stene, poličke, kovinske robove in druge stvari, ki jih tak park potrebuje. Orodje so prinesli od doma in ga tu uničili, se pošalijo.

Drugje se dolgočasijo Imeli so začetno skico, a se je park razvijal, kot je prihajal material. Ni idealen, saj se še vedno spreminja, a so nanj zelo ponosni. Pravijo, da je tako razgiban, da se zdaj v drugih parkih dolgočasijo že po pol ure vožnje.

Nikoli niso ocenjevali, koliko jih je izdelava parka stala, pravijo, da je delo neprecenljivo. Menijo, da bi morali, če bi najeli podjetje, da iz zasmetene hale naredi tak park, plačati okoli 150 tisoč evrov.

Zavedajo se, da stoodstotno varnega parka ne moreš narediti, saj lahko padeš tudi na ravnem, padeš lahko tudi na varnem. Prepričani, da so za stabilizacijo porabili še več materiala, kot bi ga potrebovali.

"Širimo znanje in kulturo" V parku je vedno prisoten eden od sedmih, ki imajo ključe zanj. Tako je tam vedno vsaj eden, ki vožnjo po parku obvlada. Vsakogar, ki pride, vprašajo o njegovem znanju in ga, če je potrebno, naučijo bontona vožnje, če želi, pa tudi trikov. Najmlajše prosijo, naj pripeljejo starše, da vidijo, kje njihov otrok preživlja prosti čas, in se prepričajo, da Rog ni le tisto, kar se zdi na prvi pogled.

"Vsekakor širimo znanje in kulturo," pravijo. "Ne samo, da se več vozi, tudi raven vožnje se je dvignila." Skate park Rog je že obiskalo od tisoč do 1500 ljudi, pravijo. Redno prihajajo iz Zagreba, Umaga, Reke pa tudi iz Celovca, kjer imajo svoj notranji skate park, a je jim je v Rogu očitno bolj zanimivo.

Zaradi nejasne prihodnosti se ne razvijajo, kot bi se lahko. Že od začetka namreč vedo, da bo tu nekoč stal Center sodobne umetnosti in v njem skate parka ne bo. Za zdaj imajo srečo, da je gospodarska kriza in investitorja še niso našli.

Upajo, da bo rušenje čim pozneje in da se bo do takrat našel nadomestek. Če bodo park gradili in vodili znova, je malo stvari, ki bi jih naredili drugače.