Sobota, 16. 12. 2023, 11.41
4 mesece, 2 tedna
Sistem kaznovanja v Sloveniji poleg nadzorniške poudarja predvsem vzgojno vlogo zaporov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,16
Naloga zapora v družbi ni zgolj odvzem prostosti osebi, obsojene zaradi kaznivega dejanja, temveč tudi priprava na ponovno vrnitev v družbo, poudarjajo strokovnjaki. Pri tem zato ni pomembna zgolj nadzorniška vloga zapora, temveč predvsem vzgojna. Ključno vlogo pri tem igrajo poklici pomoči, kot so psihologi, socialni delavci, pedagogi in drugi. Novinarka STA se je pogovarjala z zaposlenimi na Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig in eno od tamkajšnjih zapornic, ki ji je zaupala svojo izkušnjo.
Zapor v današnji družbi tako v slovenskem prostoru kot drugod po svetu predstavlja skrajno oziroma najhujšo obliko formalne kazni, je poudarila Darja Tadič s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Ideja zapora je, da obsojenca odvzamemo iz njegovega družbenega okolja in ga izoliramo v določeno institucijo. Ob tem opozarja, da se z izolacijo obsojenca doseže zgolj začasna varnost družbe, kar ni dolgoročna rešitev, saj se bo ta prej ali slej vrnil v družbo. Zato je pomembno, da se posameznika tudi pripravi na uspešno vrnitev vanjo.
V ta namen večina sodobnih zaporskih sistemov v Sloveniji in njeni okolici deluje po načelih rehabilitacijske strokovne obravnave, pri čemer sledijo spodbujanju resocializacije zaprtih oseb. Pomembne vloge pri tem tako ne igrajo zgolj poklici nadzora, kot so pravosodni policisti, ki skrbijo za varnost, red in disciplino v varovanih objektih, temveč predvsem različni poklici pomoči, kamor spadajo psihologi, socialni delavci, pedagogi, zdravstveno osebje in drugi, ki po besedah Tadičeve skrbijo za psihosocialno podporo zaprtim osebam.
Nepogrešljiva, a zahtevna vloga poklicev pomoči v sistemu kaznovanja
Poklici pomoči so v sistemu kaznovanja, kakršnega imamo v Sloveniji, ključni, vendar njihova naloga ni enostavna, meni vodja Oddelka za vzgojo v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig Vesna Kopač. "Ko govorimo o zaprtih osebah, moramo velikokrat vzeti v zakup, da je pri njih pogosto zatajila že primarna socializacija v času otroštva, ki jo je izjemno težko popravljati pozneje, ko oseba že pride v zapor. Ljudje se že v splošnem težko spreminjamo, zaprte osebe se še veliko težje," je opozorila.
Celoten prispevek iz zapora na Igu si lahko ogledate tukaj:
Kot je pojasnila Kopačeva, je poglavitna vloga Oddelka za vzgojo v ženskem zaporu Ig, kjer trenutno biva 77 zaprtih oseb, zato sprva ugotoviti potrebe in tveganja pri zaprti osebi. "Predvsem ugotavljamo, ali so pri njih pogoste težave z odvisnostmi, kot na primer od drog ali alkohola, ali se v ozadju skrivajo kakšne travmatične izkušnje iz otroštva, mladosti, preteklosti, ali se soočajo s kakšnimi zdravstvenimi težavami," je pojasnila. Šele na podlagi dobrega poznavanja posamezne osebe lahko namreč poklici pomoči načrtujejo ustrezen rehabilitacijski progam.
Načrt izvajanja obravnave oziroma osebni načrt prestajanja kazni v ženskem zaporu Ig je sicer individualiziran, saj izhajajo iz potreb in tveganj določene zaprte osebe. "Le tako smo lahko učinkoviti. Vemo namreč, da isti recept ne velja za vse," je poudarila.
V zadnjem času se sicer soočajo z vse zahtevnejšimi osebnostnimi strukturami, težkimi psihiatričnimi diagnozami in duševno manj razvitimi osebami. "Predvsem zanje ugotavljamo, da zapor zanje ni primerno okolje, saj jim ne moremo nuditi tistega, kar bi dejansko potrebovale. Take osebe namreč potrebujejo stalne aktivnosti, slabše sprejemajo prestajanje kazni in težje sobivajo z drugimi zaprtimi osebami," je opozorila. Poleg tega, kot je dodala, v zapor prihaja tudi vse več tujk, pri katerih je izziv vzpostaviti ustrezno komunikacijo.
Na koncu odločitev vedno v rokah obsojene osebe
Čeprav se tako poklici pomoči kot nadzora trudijo z različnimi aktivnostmi pomagati zaprti osebi in jo kar najbolje pripraviti na vrnitev v družbo, je navsezadnje od nje odvisno, v kolikšni meri je pripravljena na spremembo. Po besedah 42-letne Andreje Skarza Robida, ki v zavodu Ig prestaja kazen že približno leto in pol, ji osebni načrt prestajanja kazni nudi dovolj aktivnosti in podpore zaposlenih, vendar se zaveda, da ključno vlogo igra tudi njena velika želja po osebnostnem izboljšanju.
Meni, da lahko vključevanje v družbo predstavlja velik izziv, sploh če v zaporu preživiš dalj časa. Prehod zaprte osebe na prostost mora biti zato, kot poudarja Kopačeva, postopen. "Treba jih je z njihovim postopnim vključevanjem v različne aktivnosti tudi zunaj zapora kar najbolje pripraviti na vrnitev v družbo," je dejala.
Za uspešno rehabilitacijsko obravnavo ključnega pomena sodelovanje poklicev pomoči s poklici nadzora
Za uspešno in celostno rehabilitacijsko obravnavo je sicer ključnega pomena tesno sodelovanje poklicev pomoči tudi s poklici nadzora, pri čemer pomembno vlogo igrajo pravosodni policisti. Da sta skrb za varnost in resocializacija zaprtih oseb tesno povezani, meni tudi inšpektorica operativna vodja iz Oddelka za varnost v zavodu Ig Kristina Sečnik. Naloga pravosodnih policistov po njenih besedah namreč ni zgolj represivne narave, v smislu nadziranja in ukrepanja v primeru kršitev, temveč se njihova naloga nadgrajuje z vključevanjem v strokovno obravnavo zaprte osebe, predvsem v smislu prenosa določenih opažanj o zaprtih osebah.
"Pravosodni policisti imamo pri tem zelo pomembno vlogo, saj smo z zaprtimi osebami 24 ur na dan in jih tudi stalno opazujemo, tudi ko se tega ne zavedajo. Ravno takrat delujejo tudi bolj naravno, brez igranja oziroma maske, ki si jo lahko nadenejo pri razgovorih s strokovnimi sodelavci," je poudarila Sečnikova.
Ravno pretok opažanj med različnimi strokovnimi službami v zavodu po njenih besedah pripomore k temu, da si lahko o določeni zaprti osebi ustvarijo čim bolj realno sliko in na podlagi tega določijo ustrezen način prestajanja kazni.
