SDS: Zakon o delu na črno bo zavrl razvoj podeželja

Če bo treba pri obnovah več porabiti za obrtnike, bo zmanjkalo denarja za dodatna dela, saj si ljudje tega ne bodo mogli privoščiti. Če bo podeželje neurejeno, pa se bo to poznalo tudi v slabšem razvoju turizma, še dodajajo v SDS. Molan: Medsosedska pomoč je način življenja Kot je izpostavil predsednik omenjenega kluba Ivan Molan, sicer župan Brežic, je medsosedska pomoč neka slovenska posebnost oz. način življenja. Zlasti je po njegovih besedah pomembna na podeželju, saj si na ta način ljudje ne le pomagajo, temveč se tudi družijo. "Zakon prinaša veliko nalog nekega novega nadzora" Novi zakon prinaša "predvsem veliko nalog nekega novega nadzora", je poudaril in v tej luči izpostavil vprašanje, kako bo torej odslej potekalo obnavljanje vinogradov, zidanic, kmečkih poslopij.

Pri tem je navedel, da je obnavljanje zgradb, kozolcev ipd. zelo pomembno tudi za razvoj turizma. Če bo namesto medsosedske pomoči treba plačevati obrtnike, bo prišlo do opuščanja takšnih obnov, saj bo ljudem zmanjkalo sredstev, je menil Molan.

To naj bi slabo vplivalo na gospodarski razvoj Na dolgi rok bo to po njegovih besedah slabo vplivalo tudi na gospodarski razvoj, zato bodo na koncu prikrajšani še manjši podjetniki, denimo prodajalci gradbenega materiala. V skladu s tem je pozval, da je treba zakon na referendumu, ki bo 5. junija, zavrniti. Nato bi se po njegovih besedah lahko pripravilo boljši zakon za preprečevanje zaposlovanja in dela na črno. V skladu s tem je pozval, da je treba zakon na referendumu, ki bo 5. junija, zavrniti. Nato bi se po njegovih besedah lahko pripravilo boljši zakon za preprečevanje zaposlovanja in dela na črno.

Molan meni, da pomoči niso dovolj jasno definirane Na ugotovitve novinarjev, da novi zakon, ko gre za medsosedsko pomoč, ni nič drugačen od zdaj veljavnega, je odvrnil, da je nejasen, ko gre za definicijo kmetijskih zadev - za medosedsko pomoč pri spravilih in delih v gozdu. Ljudje, ki imajo stroje, pomagajo tudi med letom, je opozoril in dodal, da te pomoči niso dovolj jasno definirane.

"Dela na črno že zdaj manj, kot ga je bilo nekoč" Molan je poudaril še, da bi moral zakon bolj natančno definirati, kdo je sosed, kdo lahko pomaga. Sam sicer opaža, da je dela na črno že zdaj manj, kot ga je bilo nekoč. Prav tako verjame, da bi bilo stanje v primeru, da bi inšpekcije delale bolj temeljito, še boljše in da bi se ga torej dalo izboljšati že s sedanjimi pravili.

Na vprašanje, ali je sploh mogoče vzpostaviti zakon, ki ne bo imel nobenih neprijetnih "stranskih učinkov", je Molan odgovoril, da se zaveda, da so z vsakim zakonom problemi, da pa je v novem zakonu preveč pomanjkljivosti.

Ministrstvo: Sosedska pomoč ni delo na črno Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v odzivu očitke Kluba županov in podžupanov SDS zavrnilo. "Na ministrstvu poudarjamo, da sosedska pomoč sodi med izjeme in torej načeloma ne šteje kot delo na črno. Je pa omejena v nekaterih primerih in to tudi v trenutno veljavnem zakonu iz leta 2000," je opozorilo.

Sosed sosedu po njihovih besedah lahko pomaga pri vseh opravilih, razen če ima eden od njiju registrirano pridobitno dejavnost. Tudi pomoč med takšnima dvema sosedama je mogoča, vendar brez plačila, in če delo ni vezano na dejavnost, ki jo ima sosed registrirano kot pridobitno dejavnost ter se delo ne opravlja na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti, so spomnili.

Nekateri načini brezplačne pomoči ostajajo Brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah za spravilo primarnih kmetijskih proizvodov in odgona živine ni delo ali zaposlovanje na črno, so poudarili na ministrstvu in dodali, da se tako brezplačna pomoč na trgatvah, pri spravilu sena, obiranju sadja, pobiranju poljskih pridelkov ipd. ne šteje za delo oz. zaposlovanje na črno.

"Po novem zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bo brezplačno lahko na kmetiji ob sezonskih konicah pomagal kdorkoli - ne glede na bližino bivanja, sorodstvene vezi in ne glede na to, ali ima registrirano dejavnost. Na ta način bi se izboljšal položaj kmetov, saj trenutni zakon takšne določbe ne vsebuje," so sklenili.