SDS v Novem mestu o pokrajinski zakonodaji

Ob tej priložnosti je predsednik DZ France Cukjati povedal, da je zagotovo osnovna skrb države in vlade zagotoviti skladen regionalni razvoj in preprečiti propad manjših, oddaljenih pokrajin. Kot je pojasnil Cukjati, je edina pot, da se to propadanje prepreči, izpeljati regionalizacijo Slovenije. Meni tudi, da je o tem vprašanju treba govoriti v kraju samem, v regijah in ne samo v vladi, DZ in Ljubljani. "Interesi v bolj oddaljenih pokrajinah so bolj pristni, bolj jasni in jim je treba prisluhniti. Vztrajamo na načelu, da o pokrajinah odločajo prebivalci, ki so jim pokrajine tudi namenjene. Pri tem je treba ohraniti veliko fleksibilnosti in po prvih odmevih po občinah se kaže, da si Slovenija želi imeti 14 pokrajin," je dejal Cukjati.

Cukjati je poudaril, da v tem mandatu najbrž ne bodo sprejeli zakona o ustanovitvi pokrajin. "To ni bil niti naš namen, da bi že v tem mandatu izvedli volitve v organe pokrajin. Cilj projekta, ki presega prvi mandat, je, da bi se to gibanje k ustanovitvi pokrajin nadaljevalo v naslednjem mandatu in da bomo takrat končno prišli do pokrajin," je še povedal predsednik DZ.

Pokrajinska zakonodaja korak k decentralizaciji Poslanec SDS Ivan Grill ocenjuje, da je pokrajinska zakonodaja nacionalni projekt in je to prvi korak k decentralizaciji Slovenije. Po njegovih besedah so tisti deli pokrajinske zakonodaje, ki so bili doslej sprejeti, razvojno naravnani za vse regije, edino, kar ni bilo sprejeto, pa je zakon o ustanovitvi pokrajin, ki v DZ zboru ni prejel dvotretjinsko podporo. Grill pa upa, da bodo politične stranke zbrale dovolj politične volje ter omenjeni zakon le sprejele. Če se to ne bo zgodilo, je to izgubljena priložnost za Slovenijo in vse regije razen osrednje, ki po stopnji razvitosti že zdaj izstopa.

"Predvidevamo, da bi država na Dolenjsko in Belo krajino iz svojega proračuna prenesla 1,3 milijarde evrov, nedvomno pa bi z ustanovitvijo pokrajin ta regija dobila še več denarja, ki bi ga lahko uporabila za cestno infrastrukturo, šolstvo in kulturo," meni Grill. Dodal je še, da so dosedanje ankete pokazale, da si slovenski državljani želijo imeti pokrajine, premalo pa so seznanjeni s tem projektom.

Pokrajine ključne za nadaljni razvoj turizma Generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar je opozoril, da pokrajine igrajo ključno vlogo za nadaljnji razvoj turizma v Sloveniji. Ne glede na to, da zakon o ustanovitvi pokrajin ni bil sprejet, so na direktoratu naredili korak naprej, saj ravno pripravljajo dveletni razpis za zaokrožena turistična območja, ki so zelo podobna statističnim regijam oz. razvojnim regijam. Namen direktorata je, da poveže turistično ponudbo in zagotovi ustrezna sredstva za promocijo. Za zdaj je v ta namen zagotovljenih 4,2 milijona evrov, Hribar pa napoveduje, da bo država vsako leto petino sredstev prenesla na pokrajine, kar pomeni na letni ravni tri milijone evrov iz državnega proračuna.

Državna sekretarka Službe vlade za razvoj Katja Lautar pa je poudarila, da se v Sloveniji moramo zavedati, da smo preveč raznolika država in da se vse usmerja iz enega centra. Zato je pokrajinska zakonodaja, tako Lautarjeva, tista prava rešitev, ki pokrajinam omogoča, da si same lahko "krojijo" svoj razvoj. "Vsaka pokrajina zase ve, kje je, kaj je in kam želi priti. Zato ta razvoj mora biti decentraliziran, znotraj pokrajin pa mora obstajati konsenz," je dejala.

Opozorila je tudi, da pogovori o pokrajinah v Sloveniji potekajo že od leta 1991 s takšnim in drugačnim konsenzom. Lautarjeva je prepričana, da tukaj, kjer smo zdaj, doslej še nismo nikdar bili in po njenih besedah so pokrajine potrebne za razvoj, ki se ga ne moremo naučiti, treba ga je peljati. Kakšen pa bo razvoj pokrajin, bo odvisno od ljudi, ki jih bodo vodili.