Samodejna prepoznava govora na sodiščih dosegla 97-odstotno pravilnost

V projektu je sodelovalo 50 sodnikov, pravilnost prepoznave njihovega nareka pa je v povprečju dosegla 97 odstotkov, kar je po navedbah ministrstva za pravosodje sprejemljivo.

Sistem je uporaben pri vseh postopkih Prednosti samodejne prepoznave govora so predvsem pri prihranku časa, ki je potreben za izdelovanje fizičnega zapisa nareka in njegovega preverjanja, kar pomeni, da se bo delo sodišča pospešilo. Sistem je praviloma uporaben pri vseh vrstah postopkov.

Sistem so pozitivno sprejeli tudi sodniki. Glede na mnenja in ocene po trimesečnem preizkusnem obdobju se je izkazalo, da je sistem večini sodelujočih v pomoč.

Novost je velik finančni zalogaj Na vprašanje glede dejanske uvedbe sistema v vsakodnevno delovanje sodišč na ministrstvu odgovarjajo, da samodejni zapis govora predstavlja "noviteto pri delu sodišč", hkrati pa je tudi velik finančni zalogaj.

Trenutno so v fazi iskanja najboljšega mogočega načina za uvedbo sistema. "V letošnjem letu nameravamo sistem zagotoviti uporabnikom, ki so sodelovali pri pilotnem projektu, in dodatnim uporabnikom. Nato bomo, v naslednji finančni perspektivi evropskih strukturnih skladov, nadaljevali postopno uvajanjem sistema," so pojasnili na ministrstvu.

Projekt stal 54 tisoč evrov V pilotnem preizkusu so za prepoznavo govora uporabljali rešitev Speechmagic ameriškega podjetja za prepoznavo besedil in govora Nuance, ki se že več let uporablja v slovenskem zdravstvu, še posebej v radiologiji. Vrednost trimesečnega projekta je znašala 54 tisoč evrov.

Podpora za slovenski jezik je bila razvita v sodelovanju s slovenskim podjetjem Interexport. Kot je pojasnil projektni vodja Robert Kregar, so za izdelavo podpore za slovenščino potrebovali dobro leto dni.

Skloni predstavljali največjo težavo Največ težav so jim povzročili skloni – zaradi njih mora na primer sistem v slovenskem radiološkem besedišču prepoznati 60 tisoč različnih besed, kar je trikrat več kot v angleščini. Še večji izziv je bilo sodno besedišče – to je v pilotnem preizkusu obsegalo kar 350 tisoč besed.