Sreda, 22. 3. 2017, 15.21
6 let, 7 mesecev
Samo v Ljubljani letno v odtoke odplaknemo 1.300 ton odpadkov. Kakšne so posledice? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,38
Ostanki hrane, kavna usedlina, cigaretni ogorki, najlonke, lasje in dlake, mačji pesek, palčke za ušesa, čistila in zdravila so le nekateri od odpadov, ki velikokrat pristanejo v straniščih, čeprav tja ne spadajo. Samo v Ljubljani jih tja letno zmečemo 1.300 ton, kar ima širši negativni vpliv.
Svetovni dnevi, posvečeni določeni temi, so priložnost za ozaveščanje. Včerajšnji dan voda so tako v Javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija namenili spodbujanju odgovornega ravnanja z odpadno vodo in razmišljanju o tej kot o priložnosti. Zaradi naših navad vsak dan nastajajo velike količine nepotrebnih odpadkov, zato so kampanjo poimenovali Stranišče ni smetišče.
"Razvade se lahko, če se ne zavedamo njihovega negativnega vpliva, tudi stopnjujejo. V okviru akcije želimo ljudi ozavestiti o tem, da bi bilo določene navade, ki jih imamo pri odplakovanju v stranišča, smiselno odpraviti. Želimo sporočiti, kaj vse ne spada v stranišče ali v njegovo sestro oz. sestrično - odtok," pravi direktor sektorja Kanalizacija v Javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija Boštjan Mišmaš.
"Ljudi želimo ozavestiti o tem, katere navade ne smejo ostati oz. postati stalnica, ker bi jih bilo smiselno odpraviti," pravi direktor sektorja Kanalizacija v Javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija Boštjan Mišmaš.
Pred Mestno hišo so postavili instalacijo, ki prikazuje, kaj vse se znajde v odtoku, čeprav tja ne spada. Pogosto so to tudi papirnate brisače, olja, smeti iz sesalnika, tkanine, vlažilni in mokri robčki, higienski vložki, vata, plenice, barve, topila, čistila in druge kemikalije. Najti je mogoče tudi plastične pokrovčke, manjšo prazno plastično embalažo, spodnje perilo in še marsikaj, iz izkušenj pripoveduje Nebojša Matijevič, delovodja pri vzdrževanju kanalizacijskega sistema v podjetju JP Vodovod - Kanalizacija. To nadzira več kot 1.500 kilometrov kanalizacijskih cevi, kolikor jih je speljanih pod Ljubljano. V pogovoru o tej temi Matijevič poudari, da so navade ljudi največja težava.
Na svetovni dan voda, ki ga zaznamujemo danes, 22. marca, so v okviru kampanje pred Mestno hišo postavili instalacijo. Ta prikazuje, kaj vse se znajde v odtoku, čeprav tja ne spada in ima več negativnih posledic. Ob akciji javnosti posredujejo še eno sporočilo, in sicer da je odpadna voda lahko koristen vir surovin za nadaljnjo uporabo. V preteklem letu so prek čistilne naprave, ki jo upravlja JP Vodovod - Kanalizacija, očistili več kot 27 milijonov kubičnih metrov odpadne vode.
Hrana in podgane v kanalizaciji
"Velika težava v straniščih je odpadna hrana, ki naredi maščobne obloge, zaradi česar se zgodi zamašitev," pojasnjuje Nebojša Matijevič, delovodja pri vzdrževanju kanalizacijskega sistema v podjetju JP Vodovod - Kanalizacija, ki nadzira več kot 1.500 kilometrov kanalizacijskih cevi, kolikor jih je speljanih pod Ljubljano. Z odpadno hrano se hranijo glodavci, ki kanalizacijski sistem uporabljajo za svoje transportne poti.
"Velika težava v straniščih je odpadna hrana, ki naredi maščobne obloge, zaradi česar se zgodi zamašitev," pojasnjuje Nebojša Matijevič. Pa ne le to, hrana, sploh večji kosi, ki se odlagajo v ceveh, privablja tudi podgane. Zato, da pridejo do nje, pogosto preglodajo priključke cevi. Zaradi tega se v kanalizacijski sistem strese material, kar lahko povzroči tudi zamašitve, še en vidik posledic našega neustreznega ravnanja prikaže Mišmaš.
Zamašitve in poškodbe kanalizacijskega sistema lahko povzročajo tudi vsi drugi za v stranišče neprimerni odpadki. To otežuje tudi procese odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki se izteka v čistilno napravo. Od tam lahko snovi, kot so zdravila, topila, barve in druge kemikalije ter mikroplastični delci, ki so nevidni in jih ne morejo v celoti odstraniti, z negativnim posledicami prehajajo v okolje.
V odtoke v Ljubljani letno odplaknemo 1.300 ton odpadkov (to je v povprečju 17 kilogramov na gospodinjstvo), ki ovirajo nadaljnje procese v ravnanju z odpadno vodo, snovi iz nevarnih odpadkov pa prehajajo v okolje.
Odgovornost nosi vsak, posledice občuti okolje
Kot ob kampanji poudarjajo v podjetju Vodovod - Kanalizacija, je to, kaj pristane v odpadnih vodah, odgovornost vsakega od nas, pri čemer je o vodi pomembno razmišljati kot o koristnem viru.
Odpadna voda je namreč obnovljiv vir, zato je priložnost, ne odpadek. V vodnem krogu imata pomembno vlogo tako pitna kot odpadna voda. Druga ima več možnosti za uporabo, na primer za namakanje zelenih površin in vrtov, lahko je vir rastlinskih hranil ali pridobivanja energije. V spodbujanje krožnega gospodarstva je zato usmerjen tudi najnovejši sveženj ukrepov Evropske unije.
