Rupel: Hrvaška mora odprta vprašanja rešiti pred vstopom v EU

Dejal je tudi, da na hrvaška pogajanja z EU vpliva tudi nerešeno mejno vprašanje. Zunanji minister je med drugim opozoril tudi na problem hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke in dejal, da je bilo Hrvaški ponujenih že veliko rešitev, vendar pa se je Zagreb umaknil. Opozoril je, da bi bil problem hitro rešen, če bi Ljubljanska banka lahko začela normalno poslovati na Hrvaškem, poleg tega pa je imela banka na Hrvaškem v času razpada nekdanje Jugoslavije več terjatev kot obveznosti. Slovenija ni nikoli blokirala Hrvaške Sicer je bila Slovenija po Ruplovih besedah v pogovorih s Hrvaško in pri reševanju odprtih vprašanj zelo potrpežljiva in konstruktivna, zdaj pa je "veliko vzvodov na hrvaški strani". Poleg tega nerešeno mejno vprašanje s Slovenijo vpliva tudi na hrvaška pogajanja z EU, čeprav, kot je dejal minister, Slovenija ni nikoli blokirala Hrvaške, le ko je šlo za vprašanje hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), je zavarovala svoje interese.

Težave bi morali reševati prijateljsko "Hrvaška se včasih tudi izgovarja, da iz političnih razlogov ne napreduje tako hitro, kot bi lahko. Vendar tudi če bi se Slovenija postavila na glavo, ne bi mogla povzročiti, da stoji 29 poglavij" v hrvaških pogajanjih z EU, je dejal Rupel. "Želim si, da bi bili odnosi med državama dobri, da bi probleme reševali prijateljsko in konstruktivno," je še dejal minister. Na drugi strani pa znova opozoril, da Sloveniji "ni treba izgubljati živcev" in da se ji ne mudi. Hrvaška bi si na primer morala prizadevati, da slovenski parlament čimprej ratificira pogodbo o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, vendar pa bo to ob sedanjem napetem razpoloženju težko, je dejal minister. "To razpoloženje je bilo v zadnjem času pokvarjeno, a mislim da ne zaradi Slovenije," je pristavil.

Evropa potrebuje normalno Srbijo Minister Rupel se je v pogovoru za Radio Slovenija posvetil tudi drugim aktualnim vprašanjem, med njimi situaciji v Srbiji in na Kosovu. Kot je ocenil, se položaj v Srbiji normalizira, kar je po njegovih besedah dobro, saj "Evropa potrebuje normalno Srbijo". Po drugi strani pa je ponovil, da Slovenija še vedno pričakuje uradno opravičilo Srbije za razdejanje slovenskega veleposlaništva v Beogradu ob razglasitvi neodvisnosti Kosova. Kot je dejal, sta se mu zunanji minister in predsednik Srbije sicer opravičevala, a uradnega opravičila še ni. Toda to je treba storiti, je dejal predsednik Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose.

Poleg tega je Rupel prepričan, da resolucija Varnostnega sveta ZN 1244 dovoljuje misijo EU na Kosovu, čeprav Rusija trdi, da temu ni tako. Kljub temu pa je po Ruplovem mnenju jasno, da bo "rekonfiguracija" misije Eulex na Kosovu počasnejša, kot je bilo sprva pričakovano. "Ne verjamem, da bo to mogoče do sprejema ustave Kosova," torej do 15. junija, je še menil minister Rupel.