#dopustujdoma
Četrtek, 27. 7. 2017, 16.04
3 leta, 11 mesecev
160. obletnica Južne železnice, ki pri nas poteka od Šentilja do Sežane
Rojstni dan železne ceste, ki je prva prečkala vso Slovenijo #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,68
V Borovnici so se danes slovesno spomnili leta 1857, ko je na današnji dan zapeljal prvi vlak Južne železnice med Dunajem in Trstom. Kako pomembna je (bila) ta železnica, priča dejstvo, da je bil med potniki sam avstrijski cesar Franc Jožef I.
Ni naključje, da se tega datuma s ponosom spominjajo prav v Borovnici, mestecu na obrobju Ljubljanskega barja. Ne le zato, ker je železnica tako Borovnici kot drugim krajem, kamor je prišla, prinesla razmah v številu prebivalcev in razvoju, ne le zato, ker so Štajerska, Zasavje, Ljubljana, Notranjska in Primorska železnico dobili (veliko) prej, temveč tudi zato, ker je železnica prinesla viadukt, ki je več desetletij veljal za največji zidani most osrednje Evrope.
Vojna ga je porušila, a spomini na Borovniški viadukt bodo večni
Viadukta ni več, najprej sta ga načela zob časa in vztrajna moč vode, nato pa ga je pokončalo nemirno dogajanje druge svetovne vojne.
A spomini nanj ostajajo, tudi na grbu občine Borovnica. Ta prav danes zaradi vsega, kar je železnica prinesla temu mestecu, 20 kilometrov (in približno toliko minut z vlakom) oddaljenemu od središča slovenskega glavnega mesta, proslavlja svoj občinski praznik.
Novo življenje za staro traso proge
Na današnji slovesnosti na železniški postaji Borovnica so v prostorih njene čakalnice odprli razstavo Stara proga – nove zgodbe, na kateri študentje arhitekture ljubljanske univerze predstavljajo svoje poglede na možnosti novega življenja za staro traso Južne železnice pri Borovnici.
Tako, kot pred 160 leti Franc Jožef I. No, skoraj. :) pic.twitter.com/lTa0hwCIk2
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) July 27, 2017
Izvirno traso Južne železnice pri Borovnici so morali opustiti, ko je leta 1944 postalo jasno, da Borovniškega viadukta po vseh poškodbah, ki so ga doletele, ne bodo več obnavljali.
Najprej Borovnica, potem pa borovnice
Razstava bo na ogled tudi v soboto, 29. julija, ko v Borovnici pripravljajo Praznik borovnic in noč Borovnic(e). Poskrbeli so za bogat program in v duhu časa bodo ob odprtju obiskovalcem omogočili prihod z muzejskim vlakom iz Ljubljane ter vožnjo s starodobnim avtobusom v Tehnični muzej v nekaj kilometrov oddaljeno Bistro.
Borovnica sicer ni imela avtohtonih borovnic, a se je izkazalo, da njeno podnebje izjemno dobro ustreza temu gozdnemu sadežu, kar so domačini hitro izkoristili. A vendarle opozarjajo: Borovnica imena ni dobila po borovnicah, temveč so borovnice prišle v Borovnico, ker jim je tam lepo.
Foto: oglejte si utrinke z vožnje po Južni železnici
Ostanki izvirne proge Južne železnice pri Borovnici @SiolNEWS pic.twitter.com/KDBIjMIqXq
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) July 27, 2017
EU komisarka za promet Violeta Bulc: S cestnimi zamaški EU vsak dan izgublja milijardo evrov! Već na @SiolNEWS. pic.twitter.com/YIxIM0i3HH
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) July 27, 2017
